patricija maribor 1

Tako na ravni EU kot doma bo treba več narediti na družinski politiki

image_pdfimage_print

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v soboto, 6. aprila 2019, gostja na srečanje članov SDS v Mariboru. V svojem nagovoru se je na začetku zahvalila predsedniku mariborskega odbora SDS mag. Dejanu Kalohu za povabilo. “Med vami se res lepo počutim. Veliko glasbe je v tem popoldnevu, kar me še posebej veseli. Tudi pri nas doma v naši družini smo veliko prepevali, oče je igral harmoniko, s sestro in mamo smo peli ljudske pesmi,” je dejala. Svojo misel je nadaljevala ob verzih ljudske pesmi “Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki me vodi do doma, kjer so mamca moja”, ki v sebi nosijo zelo veliko sporočilo, dati otroku krila, da odleti drugam in hkrati korenine, da ko odleti, ve, kam se vrniti. To je zelo pomembno pri vzgoji, zmeraj nam to ne uspe, pa vendarle imamo Slovenci globoke korenine tukaj doma, pravi poslanka Šulinova. Ob tem je še dodala, da vsi, ki se ob koncu tedna vračajo iz Bruslja, se veselijo tega dneva: “Verjemite, Slovenija je gledana iz tujine zelo zelo lepa, bistveno lepša kot takrat, ko si doma in se tega ne zavedaš.”

 

V nadaljevanju je spregovorila o svojem delu v Evropskem parlamentu. Poudarila je, da EU na področju mladih naredi zelo veliko, veliko sredstev je namenjenih za odpravo brezposelnosti mladih do tridesetega leta in so v pomoč državi članici, na državi članici pa je, da ustvaro tako okolje, ki sproža gospodarsko rast in nova delovna mesta. Opozorila je na zelo slabo demografsko slikov  Evropi. Statistični podatki kažejo, da je več tistih, ki so stari nad 65 let, kot tistih do 5 let in to je zelo zaskrbljujoče, če želimo, da se v Evropi ohrani zdajšnja raven prebivalstva, je dejala poslanka, ki meni, da bo potrebno tako na ravni EU še posebej pa doma narediti bistveno več na družinski politiki.

 

Evropska poslanka pravi, da je vesela, da se je Slovenija leta 2003 odločila, da postane članica EU in 1. 5. 2004 vanjo tudi vstopila. Konec leta 2007 je postala del Schengenskega območja in kot uradno valuto uvedla evro: “Skorajda si ne predstavljam niti v najbolj morečih sanjah, da Slovenija ne bi bila članica Evropske unije. Naše gospodarstvo bi bilo bistveno šibkejše, kot je sedaj in če bi ohranili tolar, ne vem s kom bi konkurirali, kakšen bi bile te menjalne vrednosti in tako naprej.”

 

“Menda v Sloveniji ni občine in kraja, kjer se nekaj ne bi zgradilo z evropskimi sredstvi, vi sami tukaj še najbolje veste, kaj je bilo s temi sredstvi zgrajeno v vaših krajih, povsod vidimo te table z evropsko zastavo, ki pomenijo, da je tisti kraj dobil evropska sredstva,” je dejala Šulinova. Pojasnila je, da je Slovenija zaenkrat še neto prejemnica evropskega denarja, približno 500 milijonov vsako letov vplačamo v skupni evropski proračun in približno milijardo dobi nazaj. V tej finančni perspektivi je Slovenija počrpala samo 18 % sredstev od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo. Ob teh sredstvih so na voljo tudi drugi skladi, sklad za strateške naložbe, ki daje enkratne priložnosti podjetnikom, tukaj smo tudi na repu.

Patricija Šulin pravi, da ljudje vprašajo, zakaj pa poslanci ne pomagajo pri tem. “Nimamo teh pristojnosti, to je domena in naloga domačih minsitristev, ki imajo strokovne službe za pripravo projektov. Tu je rak rana, ko se projekti niti ne začnejo pripravljati ali pa nekje na polovici ostanejo v predalu ministrstva zaradi menjave uradnika ali kakega drugega vzroka,” je pojasnila poslanka. Spomnila je na čas druge Janševe vlade, ki je, ko je že grozilo, da bomo morali Bruslju vračati denar, vzpodbudila te projekte, Evropska komisija jih je ocenila kot dobre in sredstva so bila počrpana, največ na nivoju občin, župani so bili zelo modri, da so počrpali iz kohezijskega sklada, po padcu Janševe vlade pa je spet vse zastalo.

 

Poslanka se je vprašala, koliko časa bo zdržala ta koalicija, ko se ministri menjajo skoraj vsak teden, predsednik vlade pa zavrne govor v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko razpravljal o prihodnosti EU ne samo s 751 evropskimi poslanci, ampak z državljani EU, ki jih je okoli pol milijarde. Številni predsedniki vlad prosijo in se pogajajo, da bi lahko govorili, on pa je to povabilo zavrnil z razlogom, da bo Evropski parlament nagovoril leta 2021, ko bo Slovenije predsedovala Svetu Evropske unije. “Če si že v fazi, ko se pripravljaš na predsedovanje in nimaš vizije za prihodnost EU, kako boš čez dve leti vodil Svet EU?” se čudi Šulinova. Kot drugo zadevo je izpsotavila njegove strokovne sodelavce, če mu niso sposobni pripraviti nekega vpogleda v prihodnost v okviru že danih smernic. Kot tretjo zadevo pa je izpostavila, da je najbrž zagata pri tem, da se po končanem nagovoru poslanci odzovejo z vprašanji in Šarec morda nima dovolj znanja, da bi odgovarjal na njihova vprašanja. “To vsekakor ni dobra popotnica za predsedovanje.”

 

Ob koncu nagovora je kandidatka za evropsko poslanko Patricija Šulin vse zbrane povabila na volitve 26. maja: “Skupaj s SLS smo močnejši, skupaj bomo zapeli in odšli na volitve!”