Patricija Šulin: Proračun za izzive sedanjosti in prihodnosti

“Imamo predlog proračuna za izzive sedanjosti in prihodnosti,” je v razpravi na plenarnem zasedanju o stališču Evropskega parlamenta glede proračuna 2017 povedala Patricija Šulin, podpredsednica Odbora za proračun.
Šulinova je v razpravi poudarila, “da imamo  predlog proračuna, ki kljub omejenim sredstvom uravnoteženo pokriva vse politične prioritete in zagotavlja sinergije med različnimi področji.”
Prva prioriteta so po mnenju Šulinove naložbe za delovna mesta preko EFSI, ki že daje prve dobre rezultate in preko pobude za zaposlovanje mladih. Druga pomembna prioriteta je soočanje z migrantsko krizo in zagotavljanje varnosti, denimo s 7,5 milijonov evrov dodatnega financiranja za Europol in 25 milijonov evrov vrednim pilotnim projektom za izboljšanju raziskovalnih zmogljivosti na področju obrambe in sodelovanja med članicami, kjer “Gre za pomemben projekt s sinergijskimi učinki na področju obrambe in raziskav.” Tretja prioriteta je več sredstev za znanje v Obzorju 2020, “da bo EU dolgoročna inovativna in konkurenčna.”
Evropski parlament nasprotuje znižanjem, ki jih je predlagal Svet, saj to ne omogoča uspešnega soočanja z izzivi, ki so pred EU. Evropski poslanci so danes izglasovali mandat, na osnovi katerega bodo potekala pogajanja s Svetom, da bi pravočasno sprejeli EU proračun za leto 2017.

 




Patricija Šulin za dosleden in učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

“Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja ne ogrožajo le svobode gospodarske dejavnosti in konkurenčnosti, temveč predvsem varnost in svobodo vseh državljank in državljanov. Če se želimo tako na evropski kot nacionalni ravni uspešno zoperstaviti tem grožnjam, ki nas hromijo, ne smemo več odlašati s primernimi ukrepi”, je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ob robu razprave o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije Odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Po mnenju Šulinove potrebujemo poleg močnejšega zakonodajnega okvira tudi učinkovitejše pravosodno in policijsko sodelovanje na ravni EU. “Zaradi čezmejne razsežnosti kriminalnih združb potrebujemo enotno opredelitev kaznivih dejanj ter tesno sodelovanje med nacionalnimi organi in agencijami Evropske unije. Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, neodvisnega od nacionalnih vlad in institucij EU, je pravi korak v smeri učinkovitejšega boja proti korupciji”, je bila jasna Šulinova.

 

Šulinova tudi v Sloveniji pogreša večjo angažiranost v boju proti korupciji. “Na Indeksu zaznave korupcije največje mednarodne mreže za boj proti korupciji Transparency International Slovenija v zadnjih letih ni dosegla večjega napredka, kar nas ne more navdajati z optimizmom. Le dosledno in učinkovito ukrepanje bo pripeljalo do vidnejšega napredka”, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja je bil ustanovljen z namenom preučevanja in analize tovrstnih pojavov kriminala ter priprave celovitega in strukturiranega načrta za boj proti njim na evropski ravni. Poročilo o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora med drugim ponovno poziva k sprejetju evropskega akcijskega načrta za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, za uspešnost tega načrta pa bi bilo treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva in usposobljeno osebje.

 




Patricija Šulin na srečanju s skupino učiteljev iz Slovenije

Evropska poslanka Patricija Šulin se je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu srečala s skupino učiteljev iz Slovenije, kjer jih je več kot 80 predhodno sodelovalo na seminarjih, ki jih Informacijska pisarna EP v Sloveniji pripravlja v sodelovanju s pedagoško stroko.

Učitelji so na predavanjih pridobili nova znanja s področja evropskih tematik, obisk EP pa je nadgradnja pridobljenega znanja in  vpogled v delovanje evropske demokracije v praksi.

Patricija Šulin je z učitelji spregovorila o evropskih temah pomembnih za osnovnošolce in srednješolce in o uvajanju evropskih vsebin v šole ter o njenem sodelovanju z mladimi. »Ena izmed prioritet mojega poslanskega dela je tudi boj proti brezposelnosti mladih,« je poudarila poslanka v Evropskem parlamentu.

 

cvivwaixgaesbqk1

 




Vloga slovenskega jezika pri ohranitvi kulture in identitete

V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, med njimi tudi slovenščina, pravna podlaga za

enakopravnost jezikov pa se nahaja že v Uredbi Sveta št. 1 iz leta 1958 in v Pogodbi o

ustanovitvi Evropske skupnosti. Sprva je bila Uredba sprejeta za francoščino, italijanščino,

nemščino in nizozemščino, jezike ustanovnih članic, ob povečanem številu članic pa je

naraslo tudi število uradnih jezikov. Preko 500 milijonov državljanov EU ima pravico

institucijam in organom EU pisati v kateremkoli uradnem jeziku, v istem jeziku pa mora

prejeti odgovor. Zakonodaja EU je tako dostopna v 24. jezikih, v vse uradne jezike pa se

prevedeni zavezujoči pravni akti in Uradni listi EU.

Čeprav se v Evropskem parlamentu kot delovni jeziki pretežno uporabljajo angleščina,

francoščina in nemščina, se pogosto sliši tudi slovenščina. Slovenski evropski poslanci na

sejah govorimo slovensko, preko poslanskih vprašanj pa v slovenščini nagovarjam tudi

Evropsko komisijo.

Danes govori slovensko manj kot 2.5 milijona ljudi, vključno z zdomci in zamejci, kljub temu

pa je slovenščina v svoji vlogi in pomenu enakovredna preostalim evropskim jezikom, kar je

dokazal že France Prešeren, največji slovenski pesnik, v slovenskem jeziku sta pisala tudi

Josip Jurčič, ki je izdal prvi slovenski roman (Deseti brat) ter vsestranski pisatelj in

najpomembnejši slovenski dramatik Ivan Cankar.

Jezik pa ni zgolj sredstvo sporazumevanja. Kot nosilec nesnovne kulturne dediščine ima

primarno vlogo pri ohranitvi naše kulture in identitete in prav po zaslugi jezika smo se dolga

stoletja, kljub tuji nadvladi, obdržali kot narod. Slovenščina je danes državni in uradni jezik

Republike Slovenije, od preostalih jezikov pa nas loči predvsem uporaba dvojine, ki

marsikateremu tujcu povzroča preglavice, dodatno pa jezik bogatijo številna narečja.

Prvi zapisi v slovenskem jeziku segajo že na prelom prvega tisočletja, v čas Brižinskih

spomenikov, rojstvo slovenskega knjižnega jezika pa predstavljata deli Primoža Trubarja

Abecednik in Katekizem. Trubar nas je prvi nagovoril z besedami »Moji lubi Slovenci,« v

obdobju protestantizma v katerem je deloval pa smo dobili tudi Dalmatinov prevod Svetega

pisma, Bohoričevo prvo slovnico, po zaslugi Jeronima Megiserja pa celo prvi nemško-

latinsko-slovensko- italijanski slovar.

Na razvoj slovenskega jezika in na njegovo javno rabo je vplivalo tudi obdobje Marije Terezije

in Jožefa II. ter obdobje Ilirskih provinc, takrat je tudi stopnja pismenosti narastla. Tik pred

vstopom v 19. stoletje je Valentin Vodnik z Lublanskimi novicami postavil temelje

časnikarstva na slovenskem, v drugi polovici 19. stoletja pa je slovenščina prodrla tudi v

politiko: v dunajski državni parlament. Kmalu po koncu prve svetovne vojne so bili zamejci

izpostavljeni jezikovni asimilaciji, znotraj Jugoslavije pa je srbohrvaščina izpodrivala

slovenščino, najopazneje v vojski. Privilegiran položaj srbohrvaščine se je krepil, kaplja čez

rob pa je bilo sojenje civilistom v procesu JBTZ na vojaškem sodišču v srbohrvaščini.

Kot evropska poslanka s ponosom govorim v svojem maternem jeziku, tako je ravnal tudi

Janez Janša v nagovoru poslancem v Strasbourgu, ob slovenskem predsedovanju Svetu EU.

Francoski poslanec, ki je v šali pripomnil, da je ponosen Francoz, ki si je želel biti v času

slovenskega predsedovanja Slovenec, je takrat celo recitiral Zdravljico, verjetno ne vedoč, da

je slovenski jezik preživel številna turbulentna obdobja.

Čedalje pomembnejše pa je znanje tujih jezikov, kar se je v preteklem režimu zanemarjalo.

Zaradi zaprtosti države, je bilo dovolj znanje srbohrvaščine, danes pa, predvsem mladi, v

pogovornem jeziku kombinirajo slovenščino z angleškim slengom. Osebno zagovarjam

dosledno in pravilno rabo slovenskega jezika, podpiram pa znanje tujih jezikov, kar je od

vstopa Slovenije v EU in posledično dostopa do prostega trga in prostega gibanja nuja. Smo

pa Slovenci po znanju tujih jezikov v samem evropskem vrhu. Najbolj razširjeno je znanje

angleščine, zaradi gospodarskih vezi pa tudi znanje nemškega, francoskega, italijanskega in

španskega jezika.

Se pa slovenski jezik ohranja tudi med izseljenci. V Bruslju je mogoče učenje slovenščine v

institucijah, slovenščina pa se ohranja tudi na evropski šoli, ob sobotnem pouku preko

Ministrstva za zunanje zadeve in na univerzi v Bruslju. Slovenski poslanci v Evropski ljudski

stranki pa smo ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve na delovni skupini Paneuropa, ki

običajno poteka v angleščini, nemščini ali v francoščini, zbrane nagovorili v slovenščini, kar je

dogodku dalo še večjo težo.

Podpiram jezikovno raznolikost EU, žal pa je Evropska komisija, ki ima eno največjih

prevajalskih služb na svetu, ukinila samostojni resor za večjezičnost in ga priključila prvo v

pristojnost komisariata za izobraževanje, nato pa prestavila v generalni direktorat za

zaposlovanje. Večjezičnost ni nekaj obrobnega, med drugimi prispeva tudi k večji globalni

konkurenčnosti EU, zato je vsakršno dodatno prizadevanje na področju večjezičnosti in

ohranjanju nacionalnih pa tudi manjšinskih jezikov, več kot dobrodošlo.

Kolumna je bila prvotno objavljena na portalu Nova24TV:

http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/vloga-slovenskega- jezika-pri- ohranitvi-kulture- in-

identitete/




Patricija Šulin na dobrodelni prireditvi društva ko-RAK.si

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila že četrte dobrodelne prireditve “Tek in hoja za upanje- odvrzimo tabuje” v organizaciji društva ko-RAK.si, ki na področju boja proti raku deluje že več kot trideset let.

Naloga društva je izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju raka in njegovem zgodnjem odkrivanju, preventivna dejavnost na področju boja proti raku, podpora raziskovalnemu delu na področju raka in zbiranje sredstev za delovno opremo in druge materialne potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti za delo na področju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja rakavih obolenj.

»Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v EU, na leto je odkrit pri 3 milijonih Evropejcev, umre pa 1.7 milijona ljudi v EU,« je v nagovoru dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je opozorila, da število novih obolenj narašča s staranjem prebivalstva in zaradi dejavnikov življenjskega sloga kot so stres, kajenje, pretirano sončenje, itd.  »Pljučni rak in rak dojk sta na severnem Primorskem večja kot drugod v Sloveniji, na Obali pa prednjači kožni rak,« je dodala Patricija Šulin, ki je zbrane opomnila, da je pri zdravljenju ključnega pomena čim prejšnje odkritje in začetek zdravljenja, izpostavila pa je tudi izjemen pomen preventivnih programov, ki jih izvajamo v Sloveniji: za rak debelega črevesa in danke (Svit), rak materničnega vratu (ZORA) in rak dojk (DORA).

K temu, da boj proti raku postane prioriteta EU pa pozivajo tudi številne resolucije in deklaracije Evropskega parlamenta, ki pozivajo države članice k sprejetju ustreznih mehanizmov za zdravstveno oskrbo in nego. Velik napredek na tem področju je naredila tudi Slovenija, saj so bila glavna tema slovenskega predsedovanja Svetu EU rakava obolenja, v obdobju 2014–2020 pa EU z raziskovalnim programom Obzorje 2020 namenja skoraj 7,5 milijarde evrov raziskavam za izboljšanje evropskega zdravstva.

img_3493




Patricija Šulin na konferenci ESU EPP

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila mednarodne regionalne konference seniorskih organizacij, ki je potekala v Ljubljani v organizaciji SDS, NSi in SLS v sodelovanju z Evropskim združenjem seniorjev Evropske ljudske stranke- ESU EPP.
Nosilna tema konference je bila “Staranje Evrope kot eden ključnih vzrokov nestabilnosti in vzpodbujanja migracijskih tokov,” seniorji pa so sprejeli tudi resolucijo.
Poleg evropskih poslancev so zbrane nagovorili tudi gospod Janez Janša, predsednik SDS, mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS in gospod Jože Horvat, podpredsednik NSi, številnim zanimivim razpravam pa je sledilo neformalno druženje.
Dvodnevno konferenco je zaključila gospa An Hermans, predsednica ESU EPP, ki je predstavila tudi delovanje in sestavo seniorskih organizacij.
  img_3407 img_3414 img_3427 img_3443 img_3474 img_3478 img_3480 img_3402



Patricija Šulin za krepitev položaja in spodbujanje razvoja javnih knjižnic

Evropska poslanka Patricija Šulin se je v Evropskem parlamentu v Bruslju udeležila interaktivne razstave Generation Code: born at the library v sklopu projekta Javne knjižnice 2020, ki si prizadeva za promocijo javnih knjižnic v Evropi.

 

»Javne knjižnice predstavljajo pomembno kulturno in izobraževalno ustanovo v današnji družbi. Nedavna raziskava, ki kaže, da knjižnice vsaj enkrat letno obišče 86% Slovencev, to tudi potrjuje«, je ob srečanju s predstavniki splošnih knjižnic iz vseh 28 držav članic Evropske unije dejala Patricija Šulin.

 

»V današnjih časih hitrega napredka in razvoja se javne knjižnice soočajo s številnimi izzivi, kako se preobraziti v moderne knjižnice, ki bodo poleg izposoje knjig ponujale tudi dostop do informacijske tehnologije, interneta in izvajanja računalniških usposabljanj«, je bila jasna evropska poslanka.

 

Šulinova je ob prihajajočem Dnevu reformacije in rojstvu slovenskega knjižnega jezika spomnila, da imajo javne knjižnice pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi slovenskega jezika. »Slovenski narod in država brez slovenskega jezika ne bi obstajala. Javne knjižnice skrbijo za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika, zato jih je potrebno venomer krepiti spodbujati njihov razvoj«, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin se je ustavila tudi na slovenski stojnici in se srečala z Bredo Karun, direktorico Mestne knjižnice Kranj, ki na interaktivni razstavi predstavlja slovenske knjižnice.




Panama, Bahami?

Objavljamo kolumno evropske poslanke Patricije Šulin, ki je bila objavljena v ponedeljek, 17. oktobra v Primorskih novicah.

 

Katera bo naslednja zanimiva davčna destinacija? Odgovor na to prepuščam uradnim organom in raziskovalnim novinarjem. Z vidika politike je pomemben odziv na ta razkritja in spremembe, ki bodo omejile izogibanje plačilom davkov. V Evropskem parlamentu smo zato junija ustanovili preiskovalni odbor PANA, ki bo preučil domnevne kršitve in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo.

Boj proti davčnim utajam je hkraten tek na kratke in dolge proge. Kratkoročno je treba spremeniti pogoje za ustanavljanje in poslovanje podjetij v davčnih paradižih, povečati transparentnost glede lastništva ipd. Potrebujemo politično voljo za bolj ambiciozno evropsko zakonodajo, kar seveda ni enostavno, saj države članice v Svetu o davčnih temah odločajo s soglasjem. Potrebujemo pa tudi politično voljo, da bodo zakoni zaživeli v praksi, saj na žalost papir marsikaj prenese. To pomeni tudi sredstva za ustrezno usposobljeno in številčno upravo, ki nadzira uresničevanje zakonov.

 

Dolgoročno gre za oblikovanje okolja, v katerem plačujemo in porabljamo davke, pri čemer je  po mojem mnenju ključno delo na treh področjih: graditi pozitiven odnos do plačevanja davkov in prispevkov, skrbeti za učinkovito porabo davkov in poenostaviti davčne sisteme. To zahteva poleg političnih in institucionalnih sprememb tudi spremembe v vrednotah. Brez širših ukrepov in podpore vseh, od vlade in javnih organov do državljanov in podjetij, bomo vedno znova gasili požare, enkrat v Panami, drugič na Bahamih, in tako naprej po karibskem morju in še kje.

 

Davki in prispevki so nujni, a ne nujno zlo, saj z njimi zagotavljamo vrsto javnih dobrin kot so ceste, javna razsvetljava, varnost, izobraževalne in zdravstvene storitve ipd. Raziskave potrjujejo, da dobra javna uprava, zaupanje v vlado in institucije krepi davčno moralo in pozitivno vpliva na pripravljenost plačevati davke. In kaj se dogaja pri nas? Podatki majskega Eurobarometra so zgovorni. Le 16 % Slovenk in Slovencev zaupa nacionalni vladi, v primerjavi s 45% podporo, ki jo beleži švedska vlada, medtem ko znaša povprečje EU 27%.

 

Z učinkovito porabo davkov in dobrim upravljanjem javnih sredstev dosežemo dvoje:  ljudem za pobrane davke ponudimo več  ali pa zmanjšamo davčna bremena. Stanje v Sloveniji ni optimalno in nimam občutka, da obstaja prava vnema za spremembe. Ravno obratno. Javni projekti tekmujejo, kateri bo več stal – od avtocest, do žilnih opornic ipd. Sprašujem se, zakaj to dopuščamo, saj gre za naš denar?

 

Del odgovora se skriva v našem odnosu do javnih dobrin. V mednarodni raziskavi vrednot je vprašanje, ali je prav od države zahtevati ugodnosti, ki ti ne pripadajo. 83,9 % prebivalcev Nizozemske meni, da tega nikoli ne moremo opravičiti, v Nemčiji  je takšnih 65,3 %, v Sloveniji pa le 48,3 %.

 

Morda smo nepozorni, ker premalo vemo, koliko vsak mesec plačamo državi? Ko se pogovarjam s tujimi kolegi v parlamentu, zmeraj govorijo o bruto plači, pri nas pa le o neto plačah. Kot da se nas bruto plača, v kateri so zajeti tudi davki in prispevki za zdravstvo, pokojnine in brezposelnost, sploh ne tiče, kot da to plačuje nekdo drug.  Pa ni. Bruto plača je naš zaslužek,  in bolj bi nas moralo skrbeti, zakaj tako velik del plačamo državi v zameno za to, kar dobimo!

 

Končno morajo biti davčni sistemi enostavni. Bolj kot so kompleksni, več kot je izjem, lažje je najti legalne luknje. Odprava izjem zahteva korajžo pri soočanju s pritiski raznih lobijev. Zato je včasih ceneje in bolj učinkovito določiti pavšale, kot pa zahtevati vsako podrobnost in posledično zvišati stroške finančnega nadzora. Na enostavnost opozarjam tudi v Evropskem parlamentu, nazadnje kot poročevalka za Evropsko ljudsko stranko, ko smo julija glasovali o mnenju O dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV na Odboru za nadzor proračuna.

 

Dolgoročne spremembe so težke in politično nepriljubljene, ker so potrebna leta, da se pokažejo otipljive koristi. Zato stranke, ki jih izpeljejo, niso nujno nagrajene na volitvah, kar kaže praksa tako v tujini kot doma. Posledica je kopičenje problemov, ki slej ko prej eksplodirajo. Čisto enako kot pri starših, ki se bojijo prevzeti odgovornost za vzgojo otrok, kar pomeni da je treba znati reči tudi NE.




Srednje šole na obisku v Bruslju

Na povabilo evropske poslanke Patricije Šulin Evropski parlament obiščejo tudi srednje šole, v zadnjem času je Bruselj obiskala skupina dijakov iz Srednje ekonomske šole Radovljica in dijaki z Gimnazije Ravne na Koroškem, ki so poslanki zapeli slovensko himno.
Patricija Šulin je obiskovalcem predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu, obiskovalci pa so jo seznanili s problematiko mladih in ji predstavili svoje vedenje o Evropski uniji.

 

14695549_10205677225689651_218587578939670419_n1



Patricija Šulin za natančno oceno rezultatov pri porabi proračuna EU v letu 2015

Člani Odbora za nadzor proračuna v Evropskem parlamentu so na svoji zadnji seji razpravljali o letnem poročilu Evropskega sodišča o izvrševanju proračuna EU za leto 2015 in evropskih razvojnih skladih. Evropska poslanka Patricija Šulin pozdravlja mnenje brez zadržkov o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2015.

 

“Pozdravljam zakonitost in pravilnost prihodkov za leto 2015, lahko pa nas skrbi stopnja napake za plačila v letu 2015. Le ta znaša 3,8% kar je sicer bolje kot v preteklih letih, vendar še vedno precej nad 2% pragom pomembnosti”, je ob prestavitvi letnega poročila Računskega sodišča dejala Šulinova.

 

Po mnenju Šulinove bi morali bolje oceniti dejanske rezultate pri porabi proračuna EU. “Glede na to, da je v lanskem letu proračun EU bil pod velikim pritiskom, saj smo poleg financiranja rednih dejavnosti morali zagotoviti dodatna sredstva za migrantsko krizo ter naložbe v gospodarstvo, moramo natančno oceniti dejanske rezultate porabe. Uporaba proračuna EU mora bolje odražati prednostne naloge Unije”, je bila jasna Patricija Šulin.

 

“Vmesni pregled večletnega finančnega okvira ter razpravo o proračunu za leto 2017 moramo izkoristiti tudi za razpravo o večji fleksibilnosti, učinkovitosti in preglednosti proračuna Evropske unije. Potrebujemo jasno povezavo med novimi političnimi prioritetami EU in dejavnostmi, ki so sicer financirane iz evropskega proračuna. Zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe in velikega števila novih finančnih instrumentov, ki niso financirani neposredno iz proračuna EU, moramo biti pri nadzora proračuna še toliko bolj skrbni” je zaključila evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Evropsko računsko sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke proračuna EU ter izda mnenje o tem, koliko zanesljiv je zaključni račun in koliko so prihodkovne in odhodkovne transakcije skladne z veljavnimi pravili in predpisi. Po mnenju Računskega sodišča so prihodki za leto 2015 kot celota zakoniti in pravilni, pri plačilih pa so pomembne napake. Sodišče je zato izreklo negativno mnenje o njihovi zakonitosti in pravilnosti.