139405637[2]

Bruselj ni (več) tako daleč

Geografsko gledano bo Bruselj tudi v prihodnje ostal kjer je, dobrih 1000 kilometrov in nekaj ur potovanja stran od Slovenije. Toda pri sprejemanju zakonodaje s(m)o evropske institucije, za mnoge enostavno Bruselj, v teh štirih letih, ki jih od blizu spremljam, naredile pomembne korake naprej za večjo vključenost javnosti, tako prebivalcev Evropske unije, kot tudi raznih poklicnih združenj.

 
Zakoni niso sami sebi v namen, ampak z njimi urejamo in izboljšujemo naše vsakdanje življenje. Zato je pomembno pridobiti mnenja tistih, na katere zakonodaja vpliva. Morda bo to včasih podaljšalo čas sprejemanja zakonodaje, a hkrati z dobrimi in natančnimi informacijami lahko dobimo zakonodajo, ki bo bolje delovala v praksi in dosegla željene cilje. Pri vključevanju javnosti je treba biti pozoren še na to, da v posvetovanjih sodelujejo tudi tisti, ki denimo ne znajo angleščine in nimajo finančnih sredstev, da bi lahko svoja stališča prevedli iz slovenščine v angleščino ali prišli na sestanek v Bruselj.

 
Delovno okolje evropskih poslancev zato niso le bruseljske in strasbourške pisarne, temveč smo načrtno veliko časa v Sloveniji, da smo lahko v stiku z vami in vam prisluhnemo. Državljani Evropske unije kot tudi podjetja in organizacije lahko na svoje probleme opozorite tudi preko peticij, ki jih naslovite na Evropski parlament.

 
Junckerjeva komisija je z agendo za boljše pravno upravljanje razširila in izpopolnila sistem javnih posvetovanj in uvedla nove možnosti za javnost, da komentira zakonodajne predloge in  osnutke aktov, ki vplivajo na obstoječe predpise, t.i. delegirani in izvedbeni akti. V javnih posvetovanjih Komisija zbira mnenja v zgodnji fazi priprave zakonodaje oz. ocene njenega delovanja, ko je tudi nekoliko več manevrskega prostora za oblikovanje rešitev. Na vprašanja je mogoče odgovoriti preko interneta, vedno več vprašalnikov pa je na voljo v slovenščini.

 
Skupaj je bilo od septembra 2014 izvedenih okrog 400 javnih posvetovanj. Ste sodelovali v katerem? Morda v posvetovanju o tem, ali naj v EU še spreminjamo urne kazalce, pomladi nazaj in jeseni naprej, ki se je zaključilo sredi avgusta? Nemogoče je sodelovati v vseh, a prepričana sem, da je med njimi zagotovo vsaj ena tema, ki je pomembna za vas in o kateri imate mnenje. Ravnokar poteka nekaj zanimivih posvetovanj. Eno tako je denimo o vplivu direktive o čiščenju komunalne odpadne vode na izboljšanje stanja naših vodnih teles in okolja na splošno. Evropska komisija zbira tudi mnenja o obdavčevanju tobaka in tobačnih izdelkov.

 

Prikladni temi, da se preizkusite v svetu evropskih javnih posvetovanj. Vprašalnika najdete na spletni strani »Posvetovanja«.

 
Če želimo spremembe, je premalo razpravljati le v ozkem domačem ali prijateljskem krogu. Zato izkoristimo priložnosti za posvetovanja, ki so na voljo. To je tako, kot pri zdravniku. Da bi nam lahko pomagal, ga je bolje čimprej obiskati in mu povedati, kaj nas teži.

 
Možnosti za sodelovanje javnosti v evropskih procesih je še več. Zelo konkretno lahko na evropsko zakonodajo vplivate preko Evropske državljanske pobude. Gre za nekoliko zahtevnejši način vključevanja, saj je treba zbrati milijon podpisov, da bi lahko Evropsko komisijo pozvali, da pripravi ustrezni zakonodajni predlog.

 
Ne smemo pozabiti na pomembno vlogo, ki jo ima pri sprejemanju evropske zakonodaje vsakokratna vlada preko Sveta Evropske unije in njen predsednik v Evropskem svetu. Zato na volitvah v Državni zbor še zdaleč ne gre le za to, kaj se bo dogajalo v Sloveniji, ampak se hkrati izrekamo in odločamo tudi o tem, kaj želimo na evropski ravni in kdo bodo ljudje, ki bodo slovenske interese zastopali.

 

 

Končno sta tukaj še dve instituciji, preko katerih je javnost vključena v sprejemanje evropske zakonodaje in sta lahko naš glas v Bruslju, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij. V prvem so predstavniki organizacij delavcev in delodajalcev ter drugih interesnih skupin, ki posebno pozornost posvečajo socialnim temam in vključevanju civilne družbe. Odbor regij pa podaja svoje mnenje še posebej pri predpisih EU, ki neposredno vplivajo na regije in mesta. V sedemčlanski slovenski delegaciji so aktivni lokalni politiki, župani in občinski svetniki, ki iz prve roke poznajo probleme na lokalni ravni. Zato tudi na lokalnih volitvah poleg slovenskih posredno odločamo tudi o tem, kaj se bo dogajalo na evropski ravni.

 

Kolumna je bila prvotno objavljena v Primorskih novicah, 20.8.2018.