Evropska poslanka Patricija Šulin ob svetovnem dnevu zdravja: »Bolezen ne izbira!«

Evropska unija se je z ustanovno pogodbo zavezala k varovanju zdravja ljudi, države članice

pa so si dolžne prizadevati za izboljšanje javnega zdravja, preprečevanje bolezni in za

odpravljanje nevarnosti za zdravje. Promocija zdravja in spodbujanje zdravega načina

življenja, zaščita pred nevarnimi boleznimi in lažji dostop do zdravstvenega varstva so

prioritete zdravstvene strategije EU »Skupaj za zdravje,« EU pa pri tem tesno sodeluje s

Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948, na ta dan pa tudi

obeležujemo svetovni dan zdravja. Države članice morajo poskrbeti za inovativen, učinkovit

in vzdržen zdravstveni sistem za kar pa je v evropskem proračunu za obdobje 2014 – 2020

zagotovljenih 449.4 milijona evrov. Pri oblikovanju zakonodaje na področju zdravstva pa

aktivno sodeluje tudi Evropski parlament. V pisni izjavi, katere soavtorica sem tudi jaz, smo

poslanci opozorili Evropsko komisijo na prekomerno porabo antibiotikov in jo pozvali k boju

proti prekomerni porabi in zlorabi antibiotikov. V Evropi umre kar 25 tisoč ljudi na leto zaradi

okužb z bakterijami, odpornimi proti zdravilom, okoli 75% predpisanih antibiotikov pa je

predpisanih neopravičeno, predvsem v primeru grip in prehladov.

S staranjem prebivalstva pa narašča število invalidov. 80 milijonov ljudi živi z vsaj eno izmed

oblik invalidnosti, od tega ima več kot 45 milijonov ali vsak šesti Evropejec dolgotrajne težave

ali status invalida, v Sloveniji pa je invalidnih okoli 12–13% oseb. Vse več pa je tudi duševnih

motenj. Prevladujejo depresija in anksiozne motnje, ki se nemalokrat zaključijo s

samomorom, Slovenija pa ima celo enega najvišjih količnikov samomora v EU. Za to

podpiram odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, da letošnji svetovni dan zdravja

poteka pod geslom »Spregovorimo o depresiji,« ki naj bi prizadela 14% odraslih, poporodna

depresija pa kar vsako šesto žensko po porodu, v Sloveniji okoli 3300 žensk na leto.

Kljub porastu duševnih bolezni, se še vedno premalo dela na preventivi, ozaveščanju in

načinih za pomoč bolnikom, ne da bi jih dodatno stigmatizirali. Pri iskanju pomoči pa

bolnikom dodaten problem predstavlja nejasnost kam po pomoč, saj imamo npr. v Sloveniji

psihiatre, psihologe, psihoterapevte in družinske terapevte in vsi se ukvarjajo z duševnimi

boleznimi, vendar vsak na svoj način. Na to sem opozorila tudi Evropsko komisijo, pristojni

komisar Vytenis Andriukaitis pa mi je odgovoril, da se vzpostavlja platforma za izmenjavo

dobrih praks na področju duševnega zdravja.

Najpogostejši vzrok smrti pa so še vedno različna rakava obolenja. Zaradi raka umre letno 1.7

milijona Evropejcev, število na novo odkritih rakavih obolenj pa narašča s staranjem

prebivalstva in zaradi dejavnikov življenjskega sloga kot so stres, kajenje, pretirano sončenje,

itd. Na Severnem Primorskem od koder prihajam sta pljučni rak in rak dojk celo pogostejša

kot drugod v Sloveniji, na Obali pa prednjači kožni rak. Pri zdravljenju je ključnega pomena

čim prejšnje odkritje in začetek zdravljenja, da bi boj proti raku postal prioriteta EU pa

pozivajo tudi številne resolucije Evropskega parlamenta, preko raziskovalnega programa

Obzorje 2020 je zagotovljenih preko 7 milijard za raziskave za izboljšanje evropskega

zdravstva, napredek na tem področju pa je naredila tudi Slovenija, saj so bila rakava obolenja

glavna tema slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Osebno podpiram vsakršno pobudo, ki gre v smeri preprečevanja te zahrbtne bolezni,

podpisala sem tudi pisno izjavo o boju proti raku dojke v EU, podpiram pa tudi slovensko

združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. Na pobudo Alzheimer Europe in slovenskega

društva Spominčica pa sem podpisala tudi deklaracijo Glasgow, ki poziva k oblikovanju

evropske strategije za demenco in k oblikovanju nacionalnih strategij v vseh evropskih

državah. Podpisniki se zavzemamo za obravnavo demence kot prioritete javnega zdravstva v

Evropi in za vzpostavitev globalnega načrta v boju proti demenci.

Demenca prizadene 1 % ljudi do 65. leta in 60 % do 90 leta, pri 80 % obolelih pa se razvije

Alzheimerjeva bolezen. V Evropskem parlamentu je bilo leta 2007 ustanovljeno Združenje

European Alzheimer's Alliance, ki podpira nadaljnje raziskave za zdravljenje demence za

katero še ni zdravila, na vseh nas pa je, da pomagamo bolnikom in njihovim svojcem.

Bolezen ne izbira in že jutri lahko demenca prizadene tudi nas!

Kolumna je bila prvotno objavljena na portalu Nova24tv: http://nova24tv.si/kolumna/stres-kajenje-

in-pretirano- soncenje-bolezen- ne-izbira- vi-lahko/




Povzetek aprilskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu

Vabimo vas k ogledu video poročila evropske poslanke Patricije Šulin z aprilskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

 




Šulin: “Omejitev veleprodajne cene za gostovanje v mobilnih omrežjih EU veliko dosežek”

“V Evropski uniji stroški gostovanja niso upravičeni. S 15. junijem vzpostavljamo nov mehanizem za oblikovanje cen za storitve gostovanja po vsej Evropski Uniji. Gre za velik dosežek, ki neposredno koristi milijonom Evropejcem: podjetnikom, študentom, ki študirajo v državah članicah EU ter seveda turistom”, je v razpravi o veleprodajnih trgih gostovanja, ki predvideva omejitev veleprodajne cene za gostovanje ob prenosu podatkov v mobilnih omrežjih, ki si jih med seboj zaračunavajo ponudniki telekomunikacijskih storitev, dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Po mnenju Šulinove bomo z omejitvijo veleprodajne cene za gostovanje v mobilnih omrežji Evropske unije prispevali tudi k »vzpostavitvi in lažjemu delovanju enotnega digitalnega trga v Evropski uniji, saj gre za storitve, ki se ne smejo ustaviti na notranjih mejah držav članic. Gostovanja v mobilnih omrežjih bodo z odpravo roaminga dokončno poenotena, saj so pribitke operaterji zaračunavali in tako ustvarili dodatne ovire za enoten digitalni trg”.

 

“Pozdravljam uspeh Evropske komisije in Evropskega parlamenta, s katerim smo zavarovali interese državljanov, konkurenčnih nacionalnih trgov in manjše operaterje”, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Evropska komisija, Evropski parlament in države članice EU so se 31. januarja  dogovorili o pravilih za veleprodajne trge gostovanja, ki bodo veljale od 15. junija letos. Gre za cene, ki jih operaterji zaračunavajo med seboj, kadar potrošniki uporabljajo druga omrežja med gostovanjem po EU. Potrošniki bodo med potovanjem po EU lahko klicali, pošiljali kratka sporočila ali brskali po svojih mobilnih napravah po enakih cenah, kot jih plačujejo doma. Ob morebitni prekoračitvi pogodbenih omejitev med gostovanjem ne bodo plačali višjih stroškov od dogovorjenih mejnih vrednosti veleprodajnih cen.




Patricija Šulin za večjo učinkovitost in prepoznavnost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

Evropske poslanke in poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu potrdili poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – tehnična pomoč na pobudo Komisije. Članica Odbora za proračun evropska poslanka Patricija Šulin, poročevalka za Evropsko ljudsko stranko, pozdravlja sprejem poročila, ki bo z dodatnimi sredstvi iz evropskega proračuna prispeval k večji učinkovitosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG). “Sklad je namenjen pomoči delavcem, ki jih je prizadela globalizacija ter finančna in gospodarska kriza, za njihovo ponovno vključitev na trg dela. Zato mora biti ta pomoč kar se da hitra in učinkovita. Z dodatnimi sredstvi za tehnično pomoč bomo z boljšo izmenjavo informacij o skladu, poenostavljeno in hitrejšo obdelavo vlog ter širjenjem primerov najboljše prakse prispevali k večji učinkovitosti sklada”, je dejala Šulinova.

Dodatna sredstva za tehnično pomoč bodo po mnenju evropske poslanke prispevala tudi k večji prepoznavnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. “ESPG, ki deluje že od leta 2007 pomembno prispeva k blažitvi posledic krize. Zato je še posebej v današnjem času, ko se soočamo z upadanjem zaupanja v Evropsko unijo, pomembno informiranje državljank in državljanov o številnih uspešnih politikah EU, kar ESPG nedvomno je. Z dodatnimi sredstvi bomo dvignili tudi splošno ozaveščenost o skladu ter spodbujali njegovo prepoznavnost”, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Cilj poročila o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – tehnična pomoč na pobudo Komisije je financirati spremljanje, obveščanje, vzpostavitev vmesnika za zbirko znanja ter svetovanje državam članicam o uporabi, nadaljnjem spremljanju in ocenjevanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.




Patricija Šulin: Slovenija med najslabšimi porabniki Evropskega sklada za strateške naložbe

Članice in člani Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve so na skupni seji obravnavali podaljšanje Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe. Evropska poslanka Patricija Šulin, članica Odbora za proračun, poudarja pomembnost podaljšanja sklada ter uvedbo izboljšav za ta sklad. »Sklad za strateške naložbe se je ob znatnem znižanju ravni naložb v preteklosti v Evropski uniji zaradi gospodarske in finančne krize izkazal za še kako potrebnega, saj je dosegel svoj namen. Pred podaljšanjem delovanja sklada imamo imenitno priložnost, da odpravimo vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale v delovanju sklada in se tako še bolj približamo ciljem, ki smo jih postavili ob ustanovitvi sklada«, je jasna Šulinova.

 

Po mnenju evropske poslanke so na številnih področjih delovanja Sklada za strateške naložbe potrebne izboljšave. »Eden od ključnih elementov je izbira projektov. Zagotoviti moramo, da bodo izbrani samo tisti projekti, ki se brez financiranja sklada v določenem obdobju sicer ne bi izvedli oziroma se ne bi izvedli v enakem obsegu. Poleg tega moramo okrepiti Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ki bo bolj ciljno usmerjeno in kot tako v še večji meri zagotavljalo celovito ponudbo strateškega in finančnega svetovanja in tehnične pomoči, s čimer bodo podjetja lažje in učinkoviteje dostopala do ustreznih virov financiranja. Prav tako so še velike rezerve v preglednosti odločitev naložbenega odbora«, poudarja Patricija Šulin.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin opozarja na premalo izkoriščen potencial Evropskega sklada za strateške naložbe v Sloveniji. Po njenem mnenju je v primeru financiranja iz naložbenega sklada, podobno kot pri drugih evropskih skladih, predvsem Skladu za prilagoditev globalizaciji, Slovenija premalo izkoristila številne priložnosti, ki jih sklad prinaša. »Evropski sklad za strateške naložbe je do sedaj izgubljena priložnost za Slovenijo. Pogrešam večjo mero ambicioznosti in zavzetosti Slovenije, kar vključuje tako prenos dobrih praks iz drugih držav članic ter večjo aktivnost pri prepoznavanju potencialno uspešnih projektov v Sloveniji. Od leta 2014, ko je sklad pričel delovati, pa vse do danes, je Slovenija med najslabšimi porabniki sklada. Več kot očitno je, da Slovenija zamuja številne priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe«, dodaja evropska poslanka. Po mnenju Šulinove številne države članice uspešno izkoriščajo sklad ter so uspele mobilizirati zasebne naložbe v sektorjih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest: »Naložbe na področjih raziskav in inovacij, energije, okolja, podnebnih ukrepov ter digitalnega sektorja. Prav tako so v Sloveniji še velike rezerve za energetske naložbe ter naložbe projektov za energetsko učinkovitost«.

 

Patricija Šulin opozarja tudi na številne ovire za naložbe v Sloveniji. »Evropski sklad za strateške naložbe ne odpravlja potrebe po reformah, s katerimi bi ohranili in povečali naložbe v Sloveniji. V tej luči je bila Slovenija lani s strani Evropske komisije v okviru Evropskega semestra med drugim pozvana k posodobitvi javne uprave in zmanjšanju upravnega bremena za podjetja ter k izboljšanju upravljanja in uspešnosti podjetij v državni lasti«, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.




Patricija Šulin ob 160 letnici šolstva v Solkanu

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila slovesnosti “Šepet pomladi” ob 160. letnici Osnovne šole v Solkanu, ki jo je kot učenka tudi obiskovala.
Še vedno sveže spomine na šolske pripetljaje je popestril bogat kulturni program, ki so ga pripravili učenci in zaposleni, čas za govore pa je bil prepuščen nekdanjim učencem. Šulinova je izpostavila vlogo učiteljev pri vzgoji mladostnikov. “Naši otroci so odraz naše vzgoje, v pomoč pa so predvsem učitelji, ki z lastnim vzgledom vplivajo na otrokov pogled na svet,” je dejala poslanka.
Osrednji del nagovora pa je evropska poslanka namenila učencem, duši vsake šole. “Dragi učenci, spoštujete starše in učitelje,” je v uvodu dejala Patricija Šulin, ki je poudarila, da je uspeh v življenju odvisen od delavnosti, vztrajnosti in marljivosti, učencem pa je zaželela, da jih v prihodnje vodi vodilo kitajske modrosti “Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.”

Šolski okoliš poleg Solkana obsega tudi večji del Banjške in Trnovske planote, zato se  učenci s tega področja do 5. razreda šolajo na Podružnični šoli Grgar in na Podružnični šoli Trnovo. Na vseh treh lokacijah pa deluje tudi vrtec. Preko 500 osnovnošolcem so na voljo najrazličnejše dejavnosti: projekti, športne urice, računalniški krožki in pevski zbor, v katerem je bila kot učenka dejavna tudi Patricija Šulin, poslanka v Evropskem parlamentu.

Šulinova je ob tej priložnosti posvetila zbornik domoljubnih pesmi Mati domovina ravnatelju OŠ Solkan Marijanu Kogoju in profesorju solo petja in članu Slovenskega okteta Vladimirju Čadežu, da bo z zborovskim repertoarjem tudi v prihodnje navduševal pevce in poslušalce s slovensko pesmijo.

IMG_5583 IMG_5575 IMG_5580




Patricija Šulin: »Drugi tir je pomemben, vendar ne za vsako ceno«

Evropska poslanka Patricija Šulin, nadomestna članica Odbora za promet in turizem v Evropskem parlamentu, se je danes odzvala na predlog zakona o drugem tiru, ki ga je na včerajšnji seji sprejela  Vlada RS. Po mnenju Šulinove je dobra prometna infrastruktura pomembna za slovensko gospodarstvo in njegov nadaljnji razvoj. »Ugotovitve nedavne študije o povezanosti in dostopnosti prometne infrastrukture v srednji in vzhodni Evropi, ki je bila narejena za Evropski parlament so jasne. Manjkajoči drugi tir je opredeljen kot ena od treh glavnih pomanjkljivosti na petih ključnih prometnih koridorjih, ki potekajo po srednje in vzhodno evropskih državah«, je dejala Šulinova.

 

Patricija Šulin poudarja, da je odprava prometnih zastojev tako v potniškem kot tovornem prometu ter ustvarjanje pogojev za konkurenčni promet eden od ciljev bele knjige Evropske komisije o prometu. »Eden od ključnih strateških usmeritev in ciljev EU na področju prometne politike je tako vzpostavitev funkcionalnega in multimodalnega »osrednjega omrežja« TEN-T na ravni EU do leta 2030, skupaj z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem do leta 2050 ter povezanimi informacijskimi storitvami« je jasna evropska poslanka.

 

»Drugi tir je pomemben, predvsem v luči nadaljnjega razvoja Luke Koper, vendar ne za vsako ceno. Predlog zakona o drugem tiru je površen, nedodelan, brez jasne finančne konstrukcije in kot tak predstavlja zelo veliko tveganje, da pride do podobne podražitve projekta, kot smo mu bili priča v primeru Teš 6. Vlada RS predlaga sprejem zakona po nujnem postopku kar je nedopustno, saj tako pomemben zakon s področja državnih investicij vsekakor mora biti podvržen široki javni razpravi civilne družbe, strokovne javnosti in politike«, je kritična Šulinova.

 

Po mnenju Patricije Šulin, ki je tudi nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna v Evropskem parlamentu, je potreben tudi učinkovit nadzor nad porabo evropskega denarja. »Projekt izgradnje drugega tira predvideva tudi pridobitev 250 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Potrebujemo dober in učinkovit nadzor tudi nad porabo evropskih sredstev. Bojim se, da se predlog zakona o drugem tiru premalo posveča stroškovnemu delu projekta in je tudi zaradi tega nesprejemljiv, je jasna evropska poslanka Patricija Šulin.




Kongres ELS na Malti

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila dvodnevnega kongresa Evropske ljudske stranke na Malti, kjer se je zbralo več kot 2500 udeležencev, od tega 760 delegatov, da bi razpravljali o prihodnosti Evrope.

 

Časovno pa s kongresom ELS sovpada začetek postopka izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in Patricija Šulin je ob robu študijske skupine z naslovom »Po Brexitu: zagotavljanje finančne stabilnosti in gospodarske blaginje za EU 27« dejala: »Po sprožitvi 50. člena Lizbonske pogodbe bodo stekli vsi postopki za realizacijo izstopa Združenega kraljestva iz EU, EU pa v pogajanjih ne sme pustiti, da bi Združeno kraljestvo selektivno izbiralo le tista področja, ki njim ustrezajo, brez da bi prevzela načela in obveznosti, ki izhajajo iz tega, temveč  moramo doseči kar najboljši dogovor za državljanke in državljane EU.«

Članica Odbora za proračun meni, da bo izstop Združenega kraljestva iz proračunskega vidika imel velik vpliv na evropski proračun, saj gre za drugega največjega neto plačnika, takoj za Nemčijo, ki letno vplačuje približno 16 milijard evrov. Je pa Šulinova ob tem dodala, da brexit ponuja tudi priložnost za reformo evropskega proračuna ter razmislek o novih lastnih virih za polnjenje evropske blagajne.

Politične skupščine in kongresa Evropske ljudske stranke pa se je udeležil tudi predsednik SDS, Janez Janša, ki je udeležence kongresa na Malti tudi nagovoril. “Naša odgovornost za prihodnost EU in državljanov je ogromna. Ključni za prihodnost Unije bosta naslednji dve leti,” je dejal Janez Janša, ki je v svojem nagovoru poudaril, da morajo biti za politiko na vseh ravneh na prvem mestu ljudje, pozval pa je tudi k vrnitvi k lastnim koreninam. “Boriti se moramo za našo dediščino, svobodo, kulturo in za naš način življenja. Svoje meje pa moramo zaščititi do te mere, da ne bomo več odvisni od dobre volje tretje strani,” je bil jasen predsednik SDS.

Evropska ljudska stranka si je enotna, da kdor verjame v EU, jo je dolžan obraniti, tudi pred populisti, predsednik ELS J. Daul pa je poudaril, da imajo državljani pravico do resnice in odgovorov. “Naša naloga je varnost Evropejk in Evropejcev! EU potrebuje svojo vojsko, ne za vojno, ampak za ohranitev miru,” je še dodal Daul, Paolo Alli, predsednik parlamentarne skupščine NATO pa je dejal: “Naložba v obrambo in varnost, je naložba v prihodnost.” 

Patricija Šulin pa ob tem dodaja, da je prihodnost EU in njena stabilnost odvisna tudi od uravnoteženosti proračuna, za katerega je komisar za finance dejal, da ostajajo prioritete razvoj, delovna mesta in varnost. Ob robu razprave “Boj proti davčnim utajam in boj proti pranju denarja” pa je Šulinova ponovno opozorila, da potrebujemo na področju boja proti davčnim utajam, ki zelo siromašijo evropski proračun in nacionalne proračune, odločnejše korake in ukrepe na ravni Evropske unije.

O razvoju EU v prihodnjih letih je spregovoril tudi predsednik Evropske komisije J.C. Juncker, kongres ELS pa je z veliko večino sprejel resolucijo z naslovom “Za povezano družbo- boj proti islamskem ekstremizmu.” “Terorizem bomo onemogočili in premagali le v kolikor bomo enotni in povezani,” so poudarili razpravljavci, v nadaljevanju pa je madžarski premier Victor Orban opozoril na prežečo nevarnost in na nujo po odkritem dialogu, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je poudaril, da naša prihodnost temelji na skupnih vrednotah držav članic in na evropski identiteti.

“Evropa mora ostati projekt in glasnik miru,” je prepričana evropska poslanka Patricija Šulin, kongres ELS pa je sprejel tudi osrednji dokument kongresa z naslovom “Evropa zagotavlja našo prihodnost.”

 IMG_5563 IMG_5566 IMG_5569 IMG_5570




I. gimnazija Maribor na obisku v Evropskem parlamentu

Na povabilo evropske poslanke Patricije Šulin so obiskali Evropski parlament v Bruslju dijaki I. gimnazije Maribor, ki so se na več kot 1100 km dolgo pot podali v spremstvu svojih mentorjev.   

Predstavitvi Evropske unije in Evropskega parlamenta je sledil ogled zgradbe Evropskega parlamenta. Dijaki so postavljali številna vprašanja, predvsem o prihodnosti EU in o položaju mladih. Zelo dobro že poznajo program Erasmus+, ki omogoča tudi študijske izmenjave, kar nekaj bodočih študentov pa namerava preživeti semester v tujini in tako pridobiti mednarodne izkušnje.

Pred odhodom  v središče mesta, kjer so dijaki spoznali znamenitosti belgijske prestolnice, so se ponosno postavili pred slovensko zastavo in se fotografirali v spomin na obisk v Evropskem parlamentu.

IMG_5560




Ob 60-letnici Rimske pogodbe: Čeprav EU potrebuje prenovo, morajo ostati njene temeljne vrednote nedotaknjene

Od vojne razdejana in gospodarsko izčrpana Evropa si je želela miru, enotnosti in blaginje,

zato so ustanovni očetje pričeli s povezovanjem posameznih držav v zvezo držav članic, ki jo

danes poznamo kot Evropsko unijo, edinstveno politično in gospodarsko zvezo držav, katerih

temelji so globoko zasidrani v viziji Konrada Adenauerja, Josepha Becha, Jeana Monneta,

Roberta Schumana in drugih povojnih voditeljev.

Pravni temelji za nastanek Evropske unije so bili položeni pred 60 leti v Rimu, s t.i. Rimsko

pogodbo, dokumentom, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim

evropskim svoboščinam: prostemu pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Franciji, Nemčiji,

Italiji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu se je z leti pridružilo še 22 držav, nazadnje Hrvaška

leta 2013. Rimska pogodba je gospodarski in politični projekt s ciljem trajnega miru, širitev

EU pa krepi gospodarski razvoj držav članic in njihovo demokratično ureditev, predvsem v

nekdanjih totalitarnih državah.

V zadnjem desetletju pa so Evropo pretresle posledice svetovne gospodarske krize, dodatno

pa so stanje zaostrile množične migracije. Ob 60-letnici Rimske pogodbe je neizpodbitno

dejstvo, da EU potrebuje prenovo, vendar pa morajo ostati njene temeljne vrednote

nedotaknjene. Še naprej se moramo zavzemati za mir, spoštovanje človekovih pravic,

svobodo, demokracijo, enakopravnost in za solidarnost med državami članicami. Na vseh

državah, tudi Sloveniji pa je, da pri prenovi aktivno sodeluje. Bela knjiga o prihodnosti EU, ki

nam jo je v začetku meseca v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske

komisije J.C. Juncker, predvideva 5 možnih scenarijev oziroma 5 možnih odgovorov na

vprašanje kako naprej, v okviru obstoječih pogodb, predvsem Lizbonske pogodbe, s katero je

EU ob svojem širjenju izpolnila potrebo po reformnih strukturah in načinu delovanja

Evropske unije. Lizbonska pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala kot druga država članica že

29.1.2008, je okrepila demokracijo v EU, reformirala notranje politike EU in okrepila zunanjo

politiko EU. Z Lizbonsko pogodbo pa se je okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta, ki je na

področju zakonodaje EU postal enakopraven z Evropskim svetom.

Se pa pogled držav članic glede prihodnosti EU razlikuje: za tretji scenarij »Tisti, ki hočejo

več, storijo več« se zavzemajo Nemčija, Francija, Italija in Španija, ki zagovarjajo »Evropo več

hitrosti«, manjše države pa ob tem skrbi, da bo prišlo do delitve na več in manj vredne

države. »Evropo več hitrosti« lahko razumemo po načelu združene EU, kadar je to mogoče in

z različno hitrostjo, ko je to potrebno. Takšen koncept naj bi posameznim članicam omogočal

hitrejši razvoj na izbranem področju, te članice pa bi nato pomagala preostalim članicam,

katerih razvoj bo počasnejši. Po tem scenariju bi se države prostovoljno povezovale na

področju zunanje in notranje varnosti ter socialne in davčne politike.

Da bi EU izboljšala svoje delovanje, je pripravila šest ključnih zakonodajnih prednostnih

nalog. Kot nadomestna članica Odbora za promet in turizem, vidim priložnost za

gospodarsko rast, nova delovna mesta in naložbe v vlaganju v infrastrukturo, energetsko

učinkovitost in zelene vire energije. Med političnimi prioritetami ostaja odpravljanje

brezposelnosti med mladimi in odprava ovir za invalide pri dostopu do izobraževanja in

zaposlovanja, prav tako tudi področje energetske unije in podnebne politike, usmerjene v

prihodnost. Cilj EU je tudi uresničitev povezanega in delujočega enotnega digitalnega trga, za

razvoj telekomunikacijske infrastrukture pa so na razpolago številna evropska sredstva.

Na dnevnem redu Evropskega parlamenta pa bo tudi v letu 2017 reševanje migrantske krize

in zagotavljanje večje varnosti, za kar so v evropskem proračunu zagotovljena tudi dodatna

sredstva. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov, katerih žrtev niso bile le Francija, Nemčija,

Velika Britanija in Belgija kot države, ampak EU s svojo demokratično ureditvijo in

vrednotami kot celota, smo v Evropskem parlamentu sprejeli že več ukrepov v boju proti

terorizmu. Europol svari pred nevarnostjo: borci iz držav unije, ki se borijo v Siriji in Iraku,

utegnejo po vrnitvi domov pripraviti nove teroristične napade po EU, zato je Evropski

parlament na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil protiteroristično

direktivo, ki novačenje za terorizem, usposabljanje za napade, potovanje v tujino z namenom

vstopa v teroristično organizacijo, financiranje terorizma in terorističnih skupin ter javno

spodbujanje terorizma označuje za kazniva dejanja v vsej Evropski uniji.

Kot evropska poslanka menim, da mora Evropa ostati projekt in glasnik miru ter prostega

pretoka za ljudi, blago in kapital, to pa je mogoče le v kolikor bodo države članice

medsebojno sodelovale, poleg enotnosti pa je potrebna tudi vrnitev k viziji in vrednotam

ustanovnih očetov Evropske unije.

Kolumna je bila prvotno objavljena 25.3.2017 na portalu Nova24tv:

http://nova24tv.si/kolumna/o-ob- 60-letnici- rimske-pogodbe- ceprav-eu- potrebuje-prenovo-

morajo-ostati- njene-temeljne- vrednote-nedotaknjene/