patricijasulin2

Evropska kohezijska politika kot motor trajnostnega razvoja

Ena pomembnejših področij večletnega finančnega okvira Evropske unije po letu 2020, o katerem sem podrobneje pisala v eni od prejšnjih kolumn, je kohezijska politika, ki velja za glavno naložbeno politiko EU in brez katere si današnje povezave sploh ne bi mogli predstavljati. Je pomembno vezivo, ki povezuje države članice, naše skupne vrednote in cilje. Je udejanjanje solidarnosti, ki je eden od temeljev, na katerih je zgrajena EU in v interesu vseh nas je, da tako ostane tudi v prihodnje. Kohezijska politika je skratka zgodba o uspehu, ki se je skozi vrsto let dopolnjevala in izboljševala z namenom doseganja največjih koristi za državljanke in državljane. Brez kohezijske politike bi se danes pogovarjali o Evropi dveh hitrosti, o razvitih in privilegiranih zahodnih državah in manj razvitih vzhodnih državah članicah. Zaradi uspešne kohezijske politike EU, ki preko Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi, lahko danes govorimo o zmanjšanem neskladju med različnimi regijami in zaostalosti najmanj razvitih regij, kar je tudi temelj kohezijske politike. V praksi to pomeni, da so na račun najbolj uspešnih držav članic na voljo dodatna sredstva za manj bogate države članice. Med državami, ki so neto prejemnice, ki torej iz evropskega proračuna več prejmejo kot vplačajo, je tudi Slovenija.

 

Zato je zelo pomembno pravilno načrtovanje prihodnosti evropske kohezijske politike, ki mora tudi po letu 2020 ostati glavna naložbena politika Evropske unije, ki bo pokrivala vse regije, s posebnim poudarkom na najbolj ranljive regije, ter še naprej ostala motor za trajnostni razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Ne smemo pozabiti, da je v zdajšnjem obdobju bilo na račun kohezijske politike ustvarjenih na stotisoče novih delovnih mest, prav tako je v njenem okviru prepotrebne naložbe prejelo ogromno malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva. To smo v Evropskem parlamentu tudi jasno izrazili v stališču o večletnem finančnem okviru po letu 2020, ki smo ga sprejeli na plenarnem zasedanju konec februarja letošnjega leta. Zavzeli smo se tudi za to, da raven financiranja po letu 2020 ostane vsaj na isti ravni kot v obdobju 2014-2020, BDP pa mora ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike. Tudi v novem finančnem okviru moramo še naprej izvajati tiste elemente, ki so kohezijsko politiko v preteklih letih posodobili in jo izboljšali, kot je na primer usmerjenost v rezultate, tematska osredotočenost ter zmanjševanje upravne obremenitve.

 

Stališče Evropske komisije glede regionalnega razvoja in kohezijske politike po letu 2020, ki ga je podala pred časom, pozdravljam, saj predlaga posodobitev in okrepitev kohezijske politike, za nov finančni okvir pa predlaga 373 milijard evrov, ki bodo še naprej usmerjeni v regije, ki najbolj zaostajajo za preostalo Evropsko unijo. Prav tako Komisija napoveduje osredotočenost na ključne naložbene prioritete, pri katerih lahko EU doseže najbolj rezultate ter tako politiko, ki upošteva potrebe vseh regij in vključuje bolj prilagojen pristop k regionalnemu razvoju. Vse to smo poudarili tudi v sprejetih smernicah Evropskega parlamenta. Še posebej vzpodbuden je predlog Evropske komisije za zmanjšanje pravil, ki naj bodo jasnejša in preprostejša. Kljub velikemu napredku, ki je bil na področju poenostavitve dostopa do sredstev narejen v preteklih letih, birokracija ter zahtevni postopki nadzora za podjetja in podjetnike, ki so upravičeni do podpore EU, še naprej ostajajo eden večjih pomanjkljivosti evropske kohezijske politike. Predlog enotnega sklopa pravil, s čimer se bo občutno olajšalo delo tistih, ki upravljajo programe, financirane iz skladov EU, je zato korak v pravo smer, ki bo poenostavil predpise ter jih naredil prožnejše.

 

Kohezijska politika je še ena v vrsti uspešnih politik EU, zaradi katere se je vredno boriti za obstoj in krepitev Evropske unije. Ne gre le za milijarde evrov, ki se preko številnih razpisov podeljujejo za najrazličnejše namene, temveč gre predvsem za solidarnost, brez katere Evropska unija ne bo obstala.

 

Kolumna je bila prvotno objavljena v Primorskih novicah, julij 2018.