IMG_0319

Evropska poslanka Patricija Šulin ob svetovnem dnevu zdravja: »Bolezen ne izbira!«

image_pdfimage_print

Evropska unija se je z ustanovno pogodbo zavezala k varovanju zdravja ljudi, države članice

pa so si dolžne prizadevati za izboljšanje javnega zdravja, preprečevanje bolezni in za

odpravljanje nevarnosti za zdravje. Promocija zdravja in spodbujanje zdravega načina

življenja, zaščita pred nevarnimi boleznimi in lažji dostop do zdravstvenega varstva so

prioritete zdravstvene strategije EU »Skupaj za zdravje,« EU pa pri tem tesno sodeluje s

Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je bila ustanovljena 7. aprila 1948, na ta dan pa tudi

obeležujemo svetovni dan zdravja. Države članice morajo poskrbeti za inovativen, učinkovit

in vzdržen zdravstveni sistem za kar pa je v evropskem proračunu za obdobje 2014 – 2020

zagotovljenih 449.4 milijona evrov. Pri oblikovanju zakonodaje na področju zdravstva pa

aktivno sodeluje tudi Evropski parlament. V pisni izjavi, katere soavtorica sem tudi jaz, smo

poslanci opozorili Evropsko komisijo na prekomerno porabo antibiotikov in jo pozvali k boju

proti prekomerni porabi in zlorabi antibiotikov. V Evropi umre kar 25 tisoč ljudi na leto zaradi

okužb z bakterijami, odpornimi proti zdravilom, okoli 75% predpisanih antibiotikov pa je

predpisanih neopravičeno, predvsem v primeru grip in prehladov.

S staranjem prebivalstva pa narašča število invalidov. 80 milijonov ljudi živi z vsaj eno izmed

oblik invalidnosti, od tega ima več kot 45 milijonov ali vsak šesti Evropejec dolgotrajne težave

ali status invalida, v Sloveniji pa je invalidnih okoli 12–13% oseb. Vse več pa je tudi duševnih

motenj. Prevladujejo depresija in anksiozne motnje, ki se nemalokrat zaključijo s

samomorom, Slovenija pa ima celo enega najvišjih količnikov samomora v EU. Za to

podpiram odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, da letošnji svetovni dan zdravja

poteka pod geslom »Spregovorimo o depresiji,« ki naj bi prizadela 14% odraslih, poporodna

depresija pa kar vsako šesto žensko po porodu, v Sloveniji okoli 3300 žensk na leto.

Kljub porastu duševnih bolezni, se še vedno premalo dela na preventivi, ozaveščanju in

načinih za pomoč bolnikom, ne da bi jih dodatno stigmatizirali. Pri iskanju pomoči pa

bolnikom dodaten problem predstavlja nejasnost kam po pomoč, saj imamo npr. v Sloveniji

psihiatre, psihologe, psihoterapevte in družinske terapevte in vsi se ukvarjajo z duševnimi

boleznimi, vendar vsak na svoj način. Na to sem opozorila tudi Evropsko komisijo, pristojni

komisar Vytenis Andriukaitis pa mi je odgovoril, da se vzpostavlja platforma za izmenjavo

dobrih praks na področju duševnega zdravja.

Najpogostejši vzrok smrti pa so še vedno različna rakava obolenja. Zaradi raka umre letno 1.7

milijona Evropejcev, število na novo odkritih rakavih obolenj pa narašča s staranjem

prebivalstva in zaradi dejavnikov življenjskega sloga kot so stres, kajenje, pretirano sončenje,

itd. Na Severnem Primorskem od koder prihajam sta pljučni rak in rak dojk celo pogostejša

kot drugod v Sloveniji, na Obali pa prednjači kožni rak. Pri zdravljenju je ključnega pomena

čim prejšnje odkritje in začetek zdravljenja, da bi boj proti raku postal prioriteta EU pa

pozivajo tudi številne resolucije Evropskega parlamenta, preko raziskovalnega programa

Obzorje 2020 je zagotovljenih preko 7 milijard za raziskave za izboljšanje evropskega

zdravstva, napredek na tem področju pa je naredila tudi Slovenija, saj so bila rakava obolenja

glavna tema slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Osebno podpiram vsakršno pobudo, ki gre v smeri preprečevanja te zahrbtne bolezni,

podpisala sem tudi pisno izjavo o boju proti raku dojke v EU, podpiram pa tudi slovensko

združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. Na pobudo Alzheimer Europe in slovenskega

društva Spominčica pa sem podpisala tudi deklaracijo Glasgow, ki poziva k oblikovanju

evropske strategije za demenco in k oblikovanju nacionalnih strategij v vseh evropskih

državah. Podpisniki se zavzemamo za obravnavo demence kot prioritete javnega zdravstva v

Evropi in za vzpostavitev globalnega načrta v boju proti demenci.

Demenca prizadene 1 % ljudi do 65. leta in 60 % do 90 leta, pri 80 % obolelih pa se razvije

Alzheimerjeva bolezen. V Evropskem parlamentu je bilo leta 2007 ustanovljeno Združenje

European Alzheimer's Alliance, ki podpira nadaljnje raziskave za zdravljenje demence za

katero še ni zdravila, na vseh nas pa je, da pomagamo bolnikom in njihovim svojcem.

Bolezen ne izbira in že jutri lahko demenca prizadene tudi nas!

Kolumna je bila prvotno objavljena na portalu Nova24tv: http://nova24tv.si/kolumna/stres-kajenje-

in-pretirano- soncenje-bolezen- ne-izbira- vi-lahko/