IMG_0856

Gradnja prometne infrastrukture in razvoj turizma z roko v roki

Objavljamo kolumno evropske poslanke Patricije Šulin, ki je bila objavljena v ponedeljek, 20. marca v Primorskih novicah.

 

Več kot 30 let je že minilo, odkar je prometna politika, ki velja za ključnega pomena za evropsko gospodarstvo in družbo, prešla pod skupna področja politike v Evropski uniji. Podobno kot pri notranjem trgu, ki v Evropski uniji predstavlja izjemno pomembno sredstvo za dosego blaginje naših državljanov, je tudi v enotnem evropskem prometnem prostoru še veliko prostora za izboljšave in nismo še v celoti izkoristili njegovega potenciala. Z namenom predstavitve stanja in načrtov razvoja na področju prometa in turizma v Evropski uniji in Sloveniji, sem na dvodnevni obisk v Slovenijo povabila nizozemskega evropskega poslanca Wima van de Campa, koordinatorja delovne skupine Evropske ljudske stranke na Odboru za promet in turizem. Poleg obiska treh slovenskih velikanov na področju prometa, je vrhunec obiska predstavljal Regionalni forum za razpravo o prometu in turizmu s predstavniki lokalnih oblasti, akademiki ter predstavniki civilne družbe na Fakulteti za turistične študije v Portorožu.

 

S sodelujočimi v razpravi o prometu smo odprli številna pomembna vprašanja v povezavi z integracijo Slovenije v transportno omrežje Evropske unije ter o pomenu infrastrukture za razvoj Primorske. Slovenija ima s svojo izjemno geografsko lego velike priložnosti za vključitev v vse evropske prometne tokove: zrak, voda, cesta in železnica. V javnosti velikokrat prevladuje mnenje, da je tranzit sam po sebi nekaj slabega, kar pa ne drži v kolikor je tranzit ustrezno organiziran. Če ostaja predvsem na cestah, čemur smo priča v Sloveniji, potem smo deležni številnih negativnih posledic: gneča na cestah, uničene ceste, prometne nesreče, onesnaževanje zraka, ipd. Tranzit prav tako ustvarja delovna mesta, odličen primer je ravno Luka Koper. Ustrezno organiziran tranzit, ki prinaša delovna mesta, pa potrebuje ustrezno prometno infrastrukturo. Gradnja drugega tira je zato v tej luči izjemnega pomena, vendar pod budnim nadzorom strokovne javnosti in politike, da se ne bi s preplačitvijo projekta ponovila kakšna druga zgodba, ki smo ji bili v Sloveniji v preteklosti že priča.

 

V luči nadaljnjega razvoje in širjenja Luke Koper je pomembna tudi v Evropskem parlamentu lani potrjena Uredba o pristaniških storitvah, ki prinaša liberalizacijo storitev v pristaniščih. Tako Luki Koper kakor tudi ostalim obstoječim in potencialnim novim ponudnikom uredba daje potreben čas, da se pripravijo na spremenjene pogoje dela. V usklajevanju smo uspeli s predlogom, da naj obstoječe pogodbe ostanejo v veljavi do prenehanja njihove veljavnosti, kar je še posebej pomembno za Luko Koper, ki bi po izvirnem predlogu Komisije morala predčasno prekiniti koncesijsko pogodbo, ki jo ima z državo, kar bi nedvomno povzročilo škodo.

 

Prometna infrastruktura pa je izjemnega pomena tudi za turizem, ki v Evropski uniji prispeva pomemben delež k rasti in ustvarjanju delovnih mest, saj lahko ustvari do 10% evropskega BDP in zagotovi približno 12% vseh delovnih mest. Evropska unija zelo spodbuja boljše povezave med načini prevoza, še posebej med vlakom in kolesi. Velika priložnost za obalni turizem je kolesarski turizem kot element trajnostnega in kakovostnega turizma. EU tako spodbuja razvoj kakovostnih kolesarskih mrež in poti na velike razdalje. Uredba o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja na primer vključuje priporočilo, da je treba pri gradnji omrežij izkoristiti sinergije s turizmom in vključiti kolesarsko infrastrukturo za kolesarske poti velikih razdalj v okviru gradbenih inženirskih objektov, kot so mostovi in tuneli.

 

Uspešno izveden regionalni forum je dokazal, da je s strani zainteresirane javnosti, strokovnjakov, podjetnikov in politikov veliko zavedanje o pomembnosti dobro razvitega prometa in turizma, kar vsem akterjem v prometu in turizmu predstavlja vzpodbudo za nadaljnji razvoj ter boljšo prihodnost.