TRNOVO-1000x500

Intervju z evropsko poslanko Patricijo Šulin: “Zahodna Evropa ne razume stanja v nekdanjih komunističnih državah”

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je na tokratnem septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta spregovoril o stanju Evropske unije, o prihodnosti EU pa so evropski poslanci razpravljali tudi z grškim predsednikom vlade Aleksisom Ciprasom.

 

Letošnjega osmega plenarnega zasedanja se je udeležil tudi Viktor Orban, predsednik madžarske vlade, zaradi poročila o razmerah na Madžarskem. Več o dogajanju v Strasbourgu in o prihajajočih evropskih volitvah je za naš portal Nova24TV.si spregovorila evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Gospa Šulin, prehajate v zadnje mesece vašega mandata, do volitev v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja, nas loči le še dobrih 8 mesecev. Zdi se, da se je po burnem začetku mandata, ko se je Evropska unija soočala z množičnim migrantskim valom, terorističnimi napadi in odločitvijo Združenega kraljestva, da zapusti unijo, v zadnjem letu stanje popravilo in da se tudi zaupanje državljanov v evropski projekt ponovno utrjuje.
Drži, kljub turbulentnemu stanju v Evropski uniji, ki smo mu bili priča v preteklih letih, še vedno nismo našli zadovoljivih in učinkovitih odgovorov za vsa ta pereča področja, ki ste jih omenili v vašem vprašanju. Srečujemo se s številnimi različnimi pogledi in rešitvami na vprašanja, na katera bi odgovor moral biti zelo jasen: mir in blaginja za vse naše državljanke in državljane. Potem ko se je zaradi neenotnosti med državami članicami ter prepočasnih odzivov vseh relevantnih akterjev zaupanje v evropski projekt začelo ohlajati, smo v zadnjem letu priča ponovni krepitvi zavesti, da je Evropska unija garant za mir in blaginjo. Garant za svetlo prihodnost vseh nas.

 

Pred meseci je raziskava Eurobarometer izmerila najvišjo podporo Evropski uniji v zadnjih 35 letih. Prvič po letu 1983 se je celo zgodilo, da je kar 67 odstotkov državljanov Evropske unije prepričanih, da je njihova država s članstvom v EU pridobila.
Razveseljujoče je tudi to, da kar 73 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je članstvo v Evropski uniji za državo koristno. Delo vseh evropskih institucij in držav članic v zadnjem obdobju je obrodilo sadove. Ključno je ljudem z dejanji pokazati, da je Evropska unija del rešitve in ne del problema. Da Evropska unija bistveno prispeva k njihovemu blagostanju in varnosti.

 

Se na prihajajočih volitvah v Evropski parlament obetajo kakšne spremembe?
Se, v številu izvoljenih poslancev. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU ne bomo več volili 751 evropskih poslancev, temveč le 705. Po odhodu Britancev, predvidoma marca prihodnje leto, se bo v Evropskem parlamentu izpraznilo 73 poslanskih sedežev, Evropski parlament pa bo v letih 2019-2024 imel 46 poslanskih sedežev manj kot zdaj. Preostalih 27 sedežev, ki jih ne bodo več zasedali britanski parlamentarci, pa se bo razdelilo med 14 držav članic, ki so po ocenah zdaj preslabo zastopane glede na svojo velikost. Slovenije ni med temi državami, saj smo z osmimi poslanci že sedaj ustrezno zastopani. Torej ostajamo pri osmih sedežih. Upam pa, da se obeta tudi višja volilna udeležba kot pred petimi leti. V Sloveniji je znašala še ne 25 odstotkov.

 

Za vami je septembrsko plenarno zasedanje. J. C. Juncker je evropskim poslancem še zadnjikrat pred evropskimi volitvami 2019 spregovoril o stanju v Evropski uniji. Kaj so bili tokratni poudarki vsakoletne razprave o stanju v uniji?
Razprava o stanju v Evropski uniji je priložnost, da se oceni in ovrednoti delo evropskih institucij v preteklem letu, hkrati pa priložnost za pogled naprej. Evropski parlament kot edina evropska institucija, ki jo državljani izvolijo neposredno, je pravi kraj za razpravo o dosežkih in o prihodnosti Evropske unije. V tem mandatu Evropske komisije se je kot zgodba o uspehu izkazal npr. Evropski sklad za strateške naložbe, ki je postal osrednji steber naložbenega načrta za Evropo in med drugim vplival na dvig gospodarske rasti v vseh državah članicah Evropske unije ter prispeval k zmanjšanju brezposelnosti, predvsem med mladimi.

 

Juncker je kot prioriteto v zadnjem letu mandata izpostavil potrebo po večji suverenosti Evrope in močnejšem združevanju držav članic. Omenil je tudi 18 pobud o migracijah in mejah, varnosti, svobodnih in varnih volitvah, partnerstvu EU z Afriko in EU kot globalnim akterjem. Med drugimi je dejal, da je EU zagotovilo za mir, zato je pozval k okrepljenemu boju proti terorizmu, popolni opremljenosti evropske mejne in obalne straže ter strožjim pravilom azilne politike.

 

V primerjavi s preostalimi govori Juncker letos pri oceni stanja v EU ni bil tako navdihujoč?
Ker še vedno ostajajo odprta vprašanja, kako zaščititi zunanje meje, rešiti migrantsko krizo in se boriti proti terorizmu. V preteklih letih sem večkrat opozarjala na prepočasno in neučinkovito odzivnost evropskih institucij na migrantsko krizo, ki je razgalila neučinkovitost institucij ob velikih krizah. A vendarle, bolje pozno kot nikoli, vse aktivnosti v smeri boljše zaščite zunanjih meja podpiram, četudi je do njih prišlo prepozno. Le z boljšo zaščito zunanjih meja bo tudi schengen ponovno v celoti zaživel, brez kontrol na notranjih mejah. Na načelni ravni pa v Evropski uniji še vedno ostaja odprto, kako najti prave in učinkovite odgovore na izzive tudi oziroma predvsem takrat, ko obstajajo različni interesi med državami članicami. Evropska unija je najmočnejša in najučinkovitejša ravno takrat, ko je enotna in ko kompromisi prevladajo nad enostranskimi rešitvami. Razdeljenost in egoizem nista rešitev, temveč problem, ki lahko ogrozi obstoj evropskega projekta.

 

O prihodnosti EU ste evropski poslanci razpravljali tudi z grškim predsednikom vlade Aleksisom Ciprasom?
Res je. Cipras je po štirih letih ponovno spregovoril pred Evropskim parlamentom, tokrat o prihodnosti EU. Uvodoma je omenil grško krizo, vendar je krivca za stanje hitro poiskal drugje. Zatrdil je, da je Grčija del rešitve in ne več del problema, pri tem pa je prezrl, da mladi množično zapuščajo Grčijo, da so razmere v zdravstvu in gospodarstvu skrb vzbujajoče ter da se Grčija spopada z nekontroliranim naseljevanjem migrantov. Pred nekaj dnevi so celo mediji poročali, da so v azilnih domovih nevzdržne razmere in da število migrantov večkrat presega zmogljivost teh azilnih domov

 

Kaj je Cipras izpostavil kot morebitne rešitve?
Solidarnost in sodelovanje vseh držav članic, vendar pa je v svojem nagovoru hitro zapadel v tipičen populizem. Evropo je obtožil tehnokratstva, ksenofobije in nacionalizma, pri tem pa je “pozabil”, da je prav ta Evropa, ki jo je obtožil skrajnosti, Grčijo rešila pred bankrotom.

 

Poleg Ciprasa je bil na tokratnem plenarnem zasedanju prisoten tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban.
Da, vendar je bil Viktor Orban poklican na plenarno sejo, da bi se zagovarjal pred poročilom nizozemske evroposlanke Judith Sargentini o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, ki vključuje poziv k uporabi 7. člena pogodbe EU, ki predvideva uvedbo sankcij, vključno z odvzemom glasovalnih pravic v Evropskem svetu.

 

Ste poročilo podprli?
Ne! Poročilo je šolski primer politične manipulacije, usmerjene proti gospodu Orbanu, ker se je uprl zahtevam po naseljevanju ilegalnih migrantov. Tudi sam je poročilo označil kot žalitev in izsiljevanje Madžarov. V tem primeru ponovno prihaja na plan tisto, kar govorim že dlje časa: ni Bruselj tisti, ki ve, kaj se dogaja v državah članicah, države članice so tiste, ki najbolje vedo, kaj je dobro zanje. Proti sem glasovala, ker se poročilo dotika tudi področij, za katera unija ni pristojna, in ker gre za poskus uveljavljanja dvojnih meril.

 

Kaj ste mislili s tem?
Evropska levica vseskozi napada delovanje desno-sredinskih vlad v državah članicah, ko pa gre za kršitve v državah s socialistično vlado, pa so tiho. Tiho so bili tudi, ko so nezakonito zaprli Janeza Janšo in mu odvzeli mandat.

 

Gospodu Orbanu se tudi očita, da ni sposoben dialoga.
Če bi bilo to res, se gospod Orban ne bi udeležil plenarne seje. Pred evropskimi poslanci je tokrat nastopil že tretjič.

 

Poročilo je bilo kljub temu sprejeto.
S tem je bil dan jasen dokaz, da Zahodna Evropa ne razume stanja v nekdanjih komunističnih državah. Prizadevanje za gospodarski razvoj, varnost, zaščito družine in kulture so zanje žal znak ustrahovanja in kršitev evropskih vrednot. Je pa bil gospod Orban v Evropskem parlamentu deležen tudi odkrite podpore.

 

Plenarno zasedanje je bilo tudi v znamenju razprave o poročilo o avtorskih pravicah. Potem ko pred poletjem poročilo ni bilo izglasovano, je bil s strani poročevalca pripravljen nov kompromisni predlog, o katerem ste glasovali na pravkar zaključenem plenarnem zasedanju. Ste podprli poročilo?
Gre za področje, ki ga je treba čimprej urediti in posledično omogočiti ustvarjalcem, da bodo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine, ob katerih se bomo učili in zabavali. V trenutnih razmerah, ko prodaja CD-jev in DVD-jev upada, hkrati pa so njihovi izdelki lahko objavljeni na internetu brez njihovega soglasja oziroma plačila, to seveda ni mogoče. Zato bi bilo prav, da imajo lastniki avtorskih pravic, kot so denimo glasbeni in filmski ustvarjalci, možnost, da se sami odločajo, če, kje in pod kakšnimi pogoji bodo prodajali svoje izdelke. Današnja potrditev je dokaz, kaj vse je mogoče doseči ob pripravljenosti za poslušanje, sodelovanje in za iskanje skupnih ciljev, namesto poudarjanja razlik. Vse to je namreč omogočilo, da smo odgovorili na odprta vprašanja in strahove in dosegli dogovor v dobro vseh.

 

Jure Ferjan, Nova 24TV