IMG_0319

Ob 60-letnici Rimske pogodbe: Čeprav EU potrebuje prenovo, morajo ostati njene temeljne vrednote nedotaknjene

Od vojne razdejana in gospodarsko izčrpana Evropa si je želela miru, enotnosti in blaginje,

zato so ustanovni očetje pričeli s povezovanjem posameznih držav v zvezo držav članic, ki jo

danes poznamo kot Evropsko unijo, edinstveno politično in gospodarsko zvezo držav, katerih

temelji so globoko zasidrani v viziji Konrada Adenauerja, Josepha Becha, Jeana Monneta,

Roberta Schumana in drugih povojnih voditeljev.

Pravni temelji za nastanek Evropske unije so bili položeni pred 60 leti v Rimu, s t.i. Rimsko

pogodbo, dokumentom, ki je zasnoval skupni evropski trg in postavil temelje štirim

evropskim svoboščinam: prostemu pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Franciji, Nemčiji,

Italiji, Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu se je z leti pridružilo še 22 držav, nazadnje Hrvaška

leta 2013. Rimska pogodba je gospodarski in politični projekt s ciljem trajnega miru, širitev

EU pa krepi gospodarski razvoj držav članic in njihovo demokratično ureditev, predvsem v

nekdanjih totalitarnih državah.

V zadnjem desetletju pa so Evropo pretresle posledice svetovne gospodarske krize, dodatno

pa so stanje zaostrile množične migracije. Ob 60-letnici Rimske pogodbe je neizpodbitno

dejstvo, da EU potrebuje prenovo, vendar pa morajo ostati njene temeljne vrednote

nedotaknjene. Še naprej se moramo zavzemati za mir, spoštovanje človekovih pravic,

svobodo, demokracijo, enakopravnost in za solidarnost med državami članicami. Na vseh

državah, tudi Sloveniji pa je, da pri prenovi aktivno sodeluje. Bela knjiga o prihodnosti EU, ki

nam jo je v začetku meseca v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske

komisije J.C. Juncker, predvideva 5 možnih scenarijev oziroma 5 možnih odgovorov na

vprašanje kako naprej, v okviru obstoječih pogodb, predvsem Lizbonske pogodbe, s katero je

EU ob svojem širjenju izpolnila potrebo po reformnih strukturah in načinu delovanja

Evropske unije. Lizbonska pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala kot druga država članica že

29.1.2008, je okrepila demokracijo v EU, reformirala notranje politike EU in okrepila zunanjo

politiko EU. Z Lizbonsko pogodbo pa se je okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta, ki je na

področju zakonodaje EU postal enakopraven z Evropskim svetom.

Se pa pogled držav članic glede prihodnosti EU razlikuje: za tretji scenarij »Tisti, ki hočejo

več, storijo več« se zavzemajo Nemčija, Francija, Italija in Španija, ki zagovarjajo »Evropo več

hitrosti«, manjše države pa ob tem skrbi, da bo prišlo do delitve na več in manj vredne

države. »Evropo več hitrosti« lahko razumemo po načelu združene EU, kadar je to mogoče in

z različno hitrostjo, ko je to potrebno. Takšen koncept naj bi posameznim članicam omogočal

hitrejši razvoj na izbranem področju, te članice pa bi nato pomagala preostalim članicam,

katerih razvoj bo počasnejši. Po tem scenariju bi se države prostovoljno povezovale na

področju zunanje in notranje varnosti ter socialne in davčne politike.

Da bi EU izboljšala svoje delovanje, je pripravila šest ključnih zakonodajnih prednostnih

nalog. Kot nadomestna članica Odbora za promet in turizem, vidim priložnost za

gospodarsko rast, nova delovna mesta in naložbe v vlaganju v infrastrukturo, energetsko

učinkovitost in zelene vire energije. Med političnimi prioritetami ostaja odpravljanje

brezposelnosti med mladimi in odprava ovir za invalide pri dostopu do izobraževanja in

zaposlovanja, prav tako tudi področje energetske unije in podnebne politike, usmerjene v

prihodnost. Cilj EU je tudi uresničitev povezanega in delujočega enotnega digitalnega trga, za

razvoj telekomunikacijske infrastrukture pa so na razpolago številna evropska sredstva.

Na dnevnem redu Evropskega parlamenta pa bo tudi v letu 2017 reševanje migrantske krize

in zagotavljanje večje varnosti, za kar so v evropskem proračunu zagotovljena tudi dodatna

sredstva. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov, katerih žrtev niso bile le Francija, Nemčija,

Velika Britanija in Belgija kot države, ampak EU s svojo demokratično ureditvijo in

vrednotami kot celota, smo v Evropskem parlamentu sprejeli že več ukrepov v boju proti

terorizmu. Europol svari pred nevarnostjo: borci iz držav unije, ki se borijo v Siriji in Iraku,

utegnejo po vrnitvi domov pripraviti nove teroristične napade po EU, zato je Evropski

parlament na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil protiteroristično

direktivo, ki novačenje za terorizem, usposabljanje za napade, potovanje v tujino z namenom

vstopa v teroristično organizacijo, financiranje terorizma in terorističnih skupin ter javno

spodbujanje terorizma označuje za kazniva dejanja v vsej Evropski uniji.

Kot evropska poslanka menim, da mora Evropa ostati projekt in glasnik miru ter prostega

pretoka za ljudi, blago in kapital, to pa je mogoče le v kolikor bodo države članice

medsebojno sodelovale, poleg enotnosti pa je potrebna tudi vrnitev k viziji in vrednotam

ustanovnih očetov Evropske unije.

Kolumna je bila prvotno objavljena 25.3.2017 na portalu Nova24tv:

http://nova24tv.si/kolumna/o-ob- 60-letnici- rimske-pogodbe- ceprav-eu- potrebuje-prenovo-

morajo-ostati- njene-temeljne- vrednote-nedotaknjene/