DlCGtUcX4AAW6Jk[1]

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov: “Skozi čas preizkušenj”

Evropski parlament je leta 2009 s sprejetjem resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu ostro obsodil vse zločine proti človečnosti, žal pa Slovenija še vedno no ratificirala te resolucije, na kar je že večkrat opozorila evropska poslanka Patricija Šulin, ki se je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov udeležila spominske slovesnosti v Ljubljani, ki jo je tudi tokrat organiziral Študijski center za narodno spravo.

 

»Namen resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu je ohranitev spomina na tragično preteklost Evrope, ko je bilo pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone ljudi. Počastitev žrtev in obsodba storilcev sta temelja za spravo, ki mora temeljiti na resnici in spominu,« je dejala poslanka v Evropskem parlamentu in dodala, da tudi nastanek Evropske unije temelji na želji po miru in blaginji. »Evropa mora oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino in biti sposobna poštenih in poglobljenih razprav o zločinih nacizma, fašizma in komunizma,« je bila jasna poslanka.

 

»Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu je pomembna tudi za ozaveščanje prihodnjih rodov o preteklosti,« je pojasnila Patricija Šulin in dodala, da resolucija izraža spoštovanje do vseh žrtev in poklon tistim, ki so se borili proti zatiranju, na takšen način pa zagotovo krepi vrednote na katerih deluje EU. To je izjemnega pomena v državah srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnim režimom. »Prav članstvo v EU krepi demokratično ureditev v bivših totalitarnih državah,« je še dodala evropska poslanka, ki je opozorila na nevarnost naraščajočega evro skepticizma. »Naraščajoča ekstremistična gibanja so novodobni totalitarizmi. Ogrožajo demokracijo in vrednote na katerih je nastala EU,« je zaključila Šulinova.

 

Odprtju razstave »Skozi čas preizkušenj« v zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani, sta sledili krajši slovesnosti s položitvijo cvetja pred ameriškim veleposlaništvom in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Sveto mašo za žrtve je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.