Paricija Sulin

Patricija Šulin: ”Dobro delujoča EU prinaša korist vsem članicam”

”Z EU sredstvi uresničujemo skupne evropske cilje. Dobro delujoča EU prinaša korist vsem članicam. To je treba glasno povedati in upoštevati v evropskih proračunskih razpravah,” je na današnjem plenarnem zasedanju ob sprejemu poročila o pripravi stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in poročila o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije poudarila Patricija Šulin, članica Odbora za proračun.

 

Po mnenju Šulinove bo le ob tem zavedanju mogoče zagotoviti zadostna sredstva za tradicionalne izzive, kot je notranji trg in za kmetijsko in kohezijsko politiko, ki sta zelo pomembni za Slovenijo. Med novimi izzivi je ključna varnost in obramba zunanjih mejah. ”Brez varnosti in obrambe zunanjih meja so ogrožene vse naše štiri temeljne svoboščine.” Resolucija poleg tega zahteva nadaljevanje uveljavljenih in dobro delujočih evropskih politik, kot so politika raziskav in inovacij, kohezijska politika, politike za zaposlovanje mladih in vlaganja v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja.

 

Šulinova je izpostavila, da poleg zadostnih, EU še posebej potrebuje lastna proračunska sredstva, ki ne bodo odvisna od nacionalnih prispevkov in vsakokratne dobre ali slabe volje članic. ”V sedanjem sistemu nacionalnih prispevkov se evropski fokus zgubi v nacionalnih željah. EU tako ostaja marioneta, namesto da bi bila glavni igralec, ki pri svojih 60-ih EU ni več otrok, ki bi ji starši morali odmerjati žepnino.”

 

Šulinova meni, da je izstop Združenega kraljestva idealna priložnost za reformo sistema virov lastnih sredstev EU in za uresničitev ciljev iz Rimske pogodbe o financiranju EU z lastnimi sredstvi. ”Skupina na visoki ravni za lastna sredstva je pripravila priporočila za uvedbo nabora novih virov lastnih sredstev, ki jih moramo na ravni EU čim prej preučiti.” Prispevki na podlagi bruto nacionalnega dohodka držav članic kot vir evropskega proračuna so bili uvedeni leta 1988, ker tedanji lastni viri niso zadostovali. Leta 1988 so prispevki znašali 11 %, leta 2014 pa že 69 %.

 

”Zadostna in še posebej lastna sredstva, prožnost in enostavnost so ključne izkušnje sedanjega večletnega finančnega okvira, ki jih je treba upoštevati v prihodnosti,” je prepričana Patricija Šulin. ”Menim, da smo te izkušnje dobro upoštevali v naši resoluciji o večletnem finančnem okviru po letu 2020.”

 

”Težko je razumeti, da lahko nekaj več sto poslancev Evropskega parlamenta najde skupni jezik glede večletnega finančnega okvira po letu 2020, medtem ko predsednik Evropskega sveta g. Tusk meni, da 27 evropskih voditeljev ne bo sposobnih najti kompromisa do konca tega leta. To ni niti resno, niti odgovorno, ” je kritična Šulinova, ki meni, da je treba končni dogovor o večletnem finančnem okviru po letu 2020 skleniti še v tem mandatu Evropskega parlamenta, da bi zagotovili stabilnost, predvidljivost in zaupanje davkoplačevalcev.

 

Fleksibilnost je nujna, da se lahko EU odzove na nepričakovane dogodke in nove prioritete. ”Ko se problemi pojavijo, je treba ukrepati hitro, da se ne razširijo in da so posledice minimalne. Hitro ukrepanje je pomembno tudi za krepitev zaupanja državljanov v EU, ki je zadnje čase zelo načeto in to s pridom izkoriščajo populisti. Kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. A to je mogoče le, če obstaja prožnost v upravljanju proračuna.”

 

Šulinova pozdravlja, da parlamentarna resolucija predlaga povečanje sredstev za Solidarnostni sklad. ”Solidarnostni sklad Evropske unije je odličen primer, ko EU politika ni le črka na papirju in je več kot le finančna podpora. Je tudi politično sporočilo o solidarnosti, prizadetim državljanom pa ponuja potrebno pomoč.” Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen za hitro pomoč v izrednih razmerah zaradi hujših naravnih nesreč. Slovenija je v letu 2015 iz tega sklada prejela 18,4 milijona evrov za soočanje s škodo, nastalo zaradi žleda, poročilo za Evropski parlament pa je pripravila prav Patricija Šulin.

 

Evropska komisija bi naj predlog večletnega finančnega okvira po letu 2020 predstavila v začetku maja. Z večletnim finančnim okvirjem se določi celoten znesek in zneski po posameznih področjih dejavnosti, ki jih EU v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti. Večletni finančni okvir je potreben zaradi poenostavitve sprejetja letnega proračuna EU, zagotovitve proračunske discipline ter predvidljivosti finančnih sredstev EU.