126857887[1]

Patricija Šulin: »Evropska sredstva morajo ustvarjati dodano vrednost«

»Zakonodajo je treba pravočasno sprejeti in tako zagotoviti izvajalcem in prejemnikom jasno sliko o tem, kaj jih čaka, ter omogočiti, da se na morebitne spremembe ustrezno pripravijo. V Evropskem parlamentu bomo svoj del naloge pravočasno opravili s sprejemom stališča o predlogu uredbe o Evropskem socialnem skladu+ in Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji,« poudarja Patricija Šulin o dveh poročilih, ki sta na dnevnem redu januarskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, medtem ko države članice v Svetu stališča še niso sprejele.  »Negativne posledice zamud pri sprejemanju zakonodaje bodo najbolj občutili končni prejemniki kot npr. nezaposleni, prejemniki materialne pomoči, podjetniki, šole, občine in drugi!«

 

Šulinova je bila poročevalka za Evropsko ljudsko stranko pri pripravi mnenj za obe uredbi v Odboru za proračun in v Odboru za nadzor proračuna, kjer se je zavzela za odgovorno in skrbno porabo sredstev. »Evropska sredstva morajo ustvarjati dodano vrednost in skrbeti je treba, da se porabljajo odgovorno in skrbno.« Šulinova je zadovoljna, da so njeni predlogi glede nadzora vključeni v končno poročilo Evropskega parlamenta.

 

Glede Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki je znan tudi kot evropski globalizacijski sklad, Šulinova izpostavlja, da je treba biti pozoren, da tako podjetja kot države izpolnijo svoje zakonske obveznosti. »Sklad naj pomaga državam pri soočanju z visoko brezposelnostjo zaradi nepričakovanih dogodkov, ne sme pa omogočati življenje na tuj račun.« Šulinova podpira prizadevanja Evropskega parlamenta za večjo dostopnost do sredstev. »Znižanje minimalnega števila ljudi, ki so zaradi prestrukturiranja postali brezposelni, kot pogoj za pridobitev sredstev, je dobro za manjše države, kot je Slovenija.«  Zadovoljna je tudi, da bo v prihodnje na voljo več informacij o tem, kaj se dogaja s prejemniki pomoči na dolgi rok in kako koristna je bila prejeta pomoč iz Sklada. »Evropska sredstva so omejena, zato moramo vedeti, ali in če tovrstna pomoč pomaga ljudem najti nova in kakovostna delovna mesta.« Osnutek uredbe tudi krepi tehnično podporo državam pri pridobivanju teh sredstev in širi kriterije, ko lahko države zaprosijo za pomoč. Pomoč ni več omejena le na izzive zaradi globalizacije, ampak tudi v primeru velikih prestrukturiranj povezanih s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, zaradi digitalizacije, avtomatizacije in tehnoloških sprememb. Glede na to Evropski parlament meni, da staro ime sklada ne ustreza več in bi ga bilo primerno spremeniti v Evropski sklad za prehod.

 

Novi Evropski socialni sklad+ v želji po boljših sinergijah združuje različna področja, ki so bila prej urejena ločeno s štirimi različnimi zakonodajnimi akti, in različne načine finančnega upravljanja. Pod isto streho so tako spodbujanje zaposlovanja, vključno z mladimi, socialne vključenosti, pomoč materialno prikrajšanim, socialne inovacije in zdravje, za katere se lahko uporabljajo deljeno, direktno ali indirektno upravljanje. Šulinova pozdravlja poenostavljene postopke glede poročanja, revizije in nadzora v predlogu novega Evropskega socialnega sklada+, a hkrati opozarja: »Nova uredba je kompleksna in bo izziv z vidika izvajanja proračunskega nadzora, zato je pomembno, da so cilji, aktivnosti in indikatorji, s katerimi bomo spremljali porabo in ocenjevali dosežke, dobro opredeljeni.«