IMG_5157

Patricija Šulin na pogovornem večeru na Brezovici

Članice Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke Brezovica so po vzoru kolegic z Iga

organizirale pogovorni večer z evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki so ga prav tako kot na Igu

naslovile z rekom neznanega avtorja "Deklice s sanjami, postanejo ženske z vizijami."

Generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj je v nagovoru izpostavila vrednote na katerih temelji

delovanje Slovenske demokratske stranke, nekaj besed pa je namenila tudi ciljem, ki jih ima

stranka za v prihodnje. Sledil je pogovor s Patricijo Šulin, ki je najprej na kratko predstavila

svoje delo in aktivnosti v Evropskem parlamentu v prvi polovici mandata, črpanje evropskih

sredstev, tudi za območje občine Brezovica, kjer so z evropskimi sredstvi zgradili kolesarsko

stezo in poskrbeli za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, spregovorila pa je tudi o

strateškem dokumentu o prihodnosti Evrope o katerem so poslanci razpravljali s

predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. »Na plenarnem zasedanju smo

govorili o ukrepih, ki jih je možno izpeljati že v okviru trenutno veljavne Lizbonske pogodbe o

delovanju EU, pa tudi o morebitnih spremembam evropskih pogodb in krepitvi območja

evra. J.C. Juncker je predstavil pet možnih scenarijev razvoja Unije do leta 2025, med

razpravo pa je bilo nekaj očitkov, da manjkajo konkretne rešitve s konkretnimi primeri.

Poslanci v ELS menimo, da mora biti Evropski parlament še v naprej vključen v vse faze

razpravljanja o prihodnosti EU, da pa je potrebno pričakovanja prilagoditi realnosti,« je

pojasnila poslanka, ki se je v drugem delu pogovornega večera osredotočila na področje

nasilja. »Žal se v Evropi krepijo ekstremistična gibanja, v porastu pa je tudi antisemitizem,« je

dejala Šulinova, ki je obrazložila, da antisemitizem ni le napad na Jude, ampak je tudi napad

na skupne evropske judovsko-krščanske vrednote.

Zaradi naraščajočega nasilja, predvsem nad ženskami in otroci, pa je Evropska komisija leto

2017 posvetila boju proti nasilju nad ženskami. »Nasilje na podlagi spola, je brutalna oblika

diskriminacije in kršitev temeljnih pravic žrtve. To je hkrati vzrok in posledica neenakosti med

ženskami in moškimi,« je zapisano v dokumentu Komisije, zato je še toliko bolj nedopustno

ravnaje v Rusiji. Poslanka je omenila, da so evropski poslanci na nedavnem plenarnem

zasedanju razpravljali o dekriminalizaciji družinskega nasilja v Rusiji. »Več kot tretjina žensk

je že bila žrtev nasilja, v Evropi najpogosteje v družinskem okolju, kjer bi morala biti ženska

najbolj varna, zato je vsakršna dekriminalizacija družinskega nasilja nedopustna. Konkretno v

Rusiji izgubi življenje okoli 14.000 žensk na leto, okoli 600.000 žensk pa je žrtev nasilja,« je

zbrane seznanila Šulinova, ki meni, da je dekriminalizacija družinskega nasilja velik korak

nazaj in, da ženske na takšen način postajajo še bolj ranljive, zato poslanka nasprotuje

odločitvi ruskih poslancev, ki so potrdili spremembe zakona s katerimi so dekriminalizirali vsa

dejanja nasilja v družini razen posilstva in hujše telesne poškodbe. »Škandalozno je, da

pretepanje družinskih članov po novem zakonu ni več kaznivo dejanje in, da se ne kaznuje

več z dvema letoma zaporne kazni, ampak zgolj z denarno kaznijo ali 15 dnevnim priporom,«

je kritična poslanka.

Na plenarnih zasedanjih pa poslanci obravnavajo tudi številne resolucije o človekovih

pravicah v državah tretjega sveta, v razpravah pa aktivno sodeluje tudi Patricija Šulin. »Npr. v

Srednjeafriški republiki so še vedno nestabilne razmere, ki so posledica različnih spopadov

po državi, zato za zboljšanje razmer na področju varstva človekovih pravic potrebujemo

intenzivnejše in učinkovitejše sodelovanje vseh akterjev, vključno z OZN in Evropsko unijo,«

je poudarila poslanka, ki se je dotaknila tudi Sirije, kjer je prihodnost vedno bolj negotova.

»Ostro je potrebno obsoditi napade na civilno prebivalstvo in na pomanjkanje dostopa do

prepotrebne humanitarne pomoči,« je prepričana Šulinova, ki podpira prizadevanje EU za

dosego miru na kriznih žariščih, hkrati pa meni, da ne smemo dopustiti, da je zaradi

delovanja terorističnih skupin, kot je denimo ISIS, v številnih delih sveta ogroženo varstvo

temeljnih človekovih pravic in demokratičnih vrednot.

Šulinova, ki je stalna poročevalka za enakost spolov pri Odboru za proračun, pa se zavzema

za enake priložnosti tako za moške kot za ženske, zato nasprotuje vsakršni diskriminaciji na

podlagi spola. »Še vedno se pojavlja poklicna segmentacija. Temu ostro nasprotujem, saj

delovna uspešnost ni odvisna od spola, ampak od sposobnosti in znanja posameznika,« je

bila odločna poslanka, njene besede pa potrjujejo uspešne ženske znanstvenice in srčni

moški socialni delavci. »Na položaj žensk pa vpliva tudi možnost izobraževanja. V državah

tretjega sveta, kjer še nekaj let nazaj ni hodilo v šolo več kot 50% deklet, so ženske podrejene

volji moškega, prav tako pa so bolj izpostavljene revščini, nasilju in boleznim,« je opozorila

poslanka, ki je izpostavila tri borke za pravice zatiranih v državah tretjega sveta. »Malalo iz

Pakistana so ustrelili v glavo, ker je šla v šolo, Nadia Murad in Lamija Aji Bašar pa sta preživeli

spolno suženjstvo Islamske države,« je pojasnila evropska poslanka, ki je dodala, da so vse tri

dobitnice nagrade Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, Malala pa je

tudi najmlajša Nobelova nagrajenka.

»Za odpravljanje neenakopravnost na področju zaposlovanja in plačil pa je v evropskem

proračunu zagotovljenih preko 6 milijard evrov,« je nadaljevala Šulinova, ki je predstavila

tudi dokument Evropske komisije z naslovom »Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016

– 2019.« Strategija prednostno razvršča pet ključnih področij ukrepanja: enaka ekonomska

neodvisnost za ženske in moške, enako plačilo za enakovredno delo, enakost pri odločanju,

dostojanstvo, integriteta in konec seksističnega nasilja ter spodbujanje enakosti spolov zunaj

meja EU.

»Enakopravnost spolov je nujna tudi za dosego miru in varnosti po svetu,« je prepričana

Patricija Šulin, ki se zavzema za človekovo dostojanstvo, ki pa je v polnosti uresničljivo le v

kolikor niso ženske podrejene moškim. »Spolne kvote niso dolgoročna rešitev, strategijo EU

pa morajo z nacionalnimi programi podpreti tudi države članice,« je zaključila Šulinova.

IMG_5151 IMG_5156 IMG_5146