78617508[1]

Patricija Šulin v kolumni za Tednik Demokracija: “Okrepitev evropske identitete in kultura.”

Geslo Evropske unije »Združeni v različnosti« govori o tem, da so se evropske države povezale v Evropsko unijo v želji po miru in blaginji, hkrati pa države članice bogati raznolikost kultur, tradicij in jezikov. Zelo dobra prispodoba evropskega povezovanja je čipka, ki nastane s prepletom številnih niti, v končnem izdelku pa je pomembna vsaka nitka, tako kot je v EU pomembna vsaka država in vsak posameznik. Za lep in kakovosten izdelek, je potrebna ideja, vizija in spretne roke, ki niti povežejo v skladno in trdno celoto. To vizijo in spretne roke pa so imeli ustanovitveni očetje ob nastanku EU. Razstavo idrijske čipke, ki je pomemben del slovenske in evropske kulturne dediščine, sem gostila v Evropskem parlamentu, da bi opozorila na pomen in moč sodelovanja med državami članicami, ker je od tega odvisna prihodnost EU.

Prihodnost EU pa je odvisna tudi od zavedanja naših skupnih korenin. Zato smo si evropski poslanci v okviru Evropskega leta kulturne dediščine zadali za cilj izboljšati ozaveščenost državljanov in državljank EU o evropski zgodovini in vrednotah, da bi okrepili občutek evropske identitete, hkrati pa želimo zaščititi kulturno dediščino pred vsemi oblikami pritiskov: pred okoljskimi vplivi, fizičnimi poškodbami in pred nezakonito trgovino s predmeti kulturne dediščine. V parlamentarni medskupini »Razvoj evropskega turizma, kulturna dediščina, pot Svetega Jakoba in druge evropske poti kulture« pa se aktivno zavzemam za oživljanje starih običajih in navad ljudi, ki so del kulturne dediščine narodov in imajo simboličen pomen. Kljub temu, da je Slovenija pred desetimi leti ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, katere namen je dvigniti zavedanje o pomembnosti nesnovne kulturne dediščine, se je na ohranjanju in oživljanju znanj, ustnega izročila, tradicionalnih obrtnih veščin, starih ritualov in ljudske umetnosti naredilo premalo. Večstoletne prakse in številna praznovanja kot so vaški sejmi, postavljanje mlajev, furmani, praznovanje kolednikov, so deloma ali v celoti izumrla in  kurentovanje tako ostaja eden redkih običajev, ki ga poznajo tudi mladi. K ohranjanju kulturne dediščine pa pripomore dosledna raba jezika, ki ima kot nosilec nesnovne kulturne dediščine, primarno vlogo pri ohranitvi stebra naše kulture in identitete.

Leto Evropske kulturne dediščine pa je pomembno tudi iz vidika novih priložnosti, predvsem na področju krepitve turizma, kjer so za nadaljnji razvoj potrebna dodatna finančna sredstva, do ravnanja Evropske komisije, ki ni zaprosila za dodatno financiranje novih projektov, temveč je načrtovala vzeti sredstva drugim programom pa ostajam kritična. Na takšen način bi bila ogrožena uresničitev že načrtovanih programov, zato smo člani Odbora za proračun v Evropskem parlamentu predlagali oblikovanje posebne proračunske vrstice za podporo evropskega leta. Potrebno se je zavedati, da lahko iz enega vloženega evra v kulturno dediščino, ustvarimo kar 20 evrov dobička. Tako lahko omogočimo investicije v ohranjanje, obnovo in promocijo kulturne dediščine, to pa daje nove priložnosti tudi za kakovostna delovna mesta v turističnem sektorju. Slovenija ima priložnost, da se aktivira in izkoristi dane priložnosti, »na roko« pa nam gre tudi raznolika in bogata narava.

Pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in Evropske unije bo v letu 2018 v okviru Evropskega leta kulturne dediščine izvedenih okoli 70.000 dogodkov v 50. državah, organizatorji pa pričakujejo okoli 30 milijonov udeležencev. Več kot 380 različnih dogodkov v 162 krajih se bo odvilo tudi v Sloveniji. Že konec septembra je v Tolminu potekalo slavnostno odprtje dnevov Evropske kulturne dediščine pod naslovom »Voda: Od mita do arhitekture,« obiskovalci pa so lahko na različne načine spoznavali pomen vode in naš odnos do nje.

Kolumna je bila prvotno objavljena v Tedniku Demokracija, 26.10.2017.