26991752_2081813395389004_8791057976236962531_n[1]

Pogovorni večer: Glasbena dediščina Slavka Avsenika

Ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojimi deli dokazal, da je slovenski jezik lahko enakovreden modernim evropskim jezikom, je evropska poslanka Patricija Šulin gostila pogovorni večer z naslovom “Glasbena dediščina Slavka Avsenika.” Šulinova je uvodoma dejala, da je prav jezik nosilec naše kulturne dediščine, stebra naše identitete. »Prešeren in številni drugi Slovenci pa so postali »veliki« prav zato, ker se nikoli niso odpovedali slovenski besedi. Prav po zaslugi jezika smo se, kljub stoletjem tuje nadvlade, obdržali kot narod,« je še opomnila poslanka.

 

O življenju in delu Slavka Avsenika, Slovenca, ki je imel največ poslušalcev, kar jih je kdaj imel kakšen slovenski pevec, glasbenik ali ansambel, je Patricija Šulin razpravljala z Aleksijem Jercogom, publicistom in glasbenikom in Jožico Svete, legendarno pevko Ansambla bratov Avsenik.

 

Aleksi Jercog, zamejski Slovenec, ki je svoje navdušenje nad Avseniki prelil v več knjig in zabeležil na filmski trak, je predstavil svojo najnovejšo knjigo »Slavko Avsenik – Življenje za glasbo,« Jožica Svete pa je spregovorila o letih, ki jih je preživela ob boku Slavku Avseniku na odrih in v zaodrju.

 

»Pri sedmih letih sem začel obiskovati glasbeno šolo. Želel sem si igrati kitaro, klavir ali bobne, vendar so bila vsa mesta zasedena in sem se lotil učenja harmonike,« je na vprašanje ali je bila harmonika ljubezen na prvi pogled odgovoril Aleksi Jercog, ki je dodal, da se je v harmoniko zaljubil, ko mu je bratranec prinesel note z Avsenikovo glasbo. V drugem razredu osnovne šole je Jercog prvič slišal Avsenika igrati v živo, avtogram, ki ga je naprosil tistega večera pa hrani še danes.

 

V knjigi »Slavko Avsenik – Življenje za glasbo,« se prepleta delo Slavka Avsenika in osebne izpovedi njegovih bližnjih, ki so si enotni, da je bil gospod Avsenik človek z veliko začetnico. Aleksi Jercog je prav posebno prijateljstvo navezal z Avsenikovo ženo Brigito, za katero pravi, da je bila poglavitni del zgodbe o Avsenikih. »Gospa Brigita je skrbela za dom in družino, poleg tega pa je delovala v zakulisju. Brez njene namenoma poenostavljene notne literature danes ne bi toliko ljudi tako zanesljivo igralo Avsenikove glasbe,« je dejal Jercog, ki je dodal, da je bil Slavko izredno ponosen na svojega vnuka Saša Avsenika, ki žanje uspehe širom sveta in nadaljuje Avsenikovo dediščino. »Na golici,« ki je s 600. priredbami največkrat prirejena pesem, Slovenija od kod lepote tvoje, Večer na Robleku, Otoček sredi jezera, itd. v glasbenem prostoru zasedajo že kultni status.

 

O Slavku Avseniku pa je marsikaj zanimivega povedala Jožica Svete, ki je bila pevka v Ansamblu bratov Avsenik kar 17 let. »Imeli smo več sto koncertov po vsem svetu. Pesem »Sanjam o domovini« smo morali zaigrati tudi po trikrat na koncert,« je dejala gospa Svete, ki je dodala, da so si bili člani blizu, vendar so si bili karakterno tudi različni. »Na koncerte smo se vozili z avtom, avtobusa nismo imeli, tudi zato, ker smo imeli različne navade. Nekateri so bili npr. ponočnjaki, drugi pa jutranje ptice,« se je spomnila Jožica Svete, ki gospoda Avsenika opisuje kot velikega profesionalca. »Slavko ni toleriral zamujanja, tudi uživanja alkohola pred in med nastopi ne. Ko je enkrat nekoga zasačil pri točilnem pultu, se je precej razjezil,« je nadaljevala gospa Svete. »Imel je prav, saj je moral varovati naš ugled,« je še dodala legendarna pevka Ansambla bratov Avsenik.

 

»Na vrhuncu slave smo bili zvezdniki, kljub temu pa je Slavko skrbno varoval svojo zasebnost,« je dejala Jožica Svete, ki se spomni tudi nastopov na zahtevo Josipa Broza Tita. »Desetkrat smo bili primorani igrati na njegovo zahtevo. Tudi na Silvestrovo daleč stran od družine,« je o njem dejala Svetetova in dodala, da so, zaradi Titovih zahtev ostali tudi brez več honorarjev, saj so morali odpovedati že obljubljene nastope.

 

»Avseniki so bili začetniki novega glasbenega žanra in ljudje so njihovo glasbo začutili,« sta zaključila Aleksi Jercog in Jožica Svete, ki sta prepričana, da se bo Avsenikova glasbena dediščina še dolgo obdržala med Slovenci.

 

Pogovornem večeru je sledil glasbeni nastop Aleksija Jercoga in Jožice Svete, ki se jima je pridružila tudi Boža Hvala, več Avsenikovih viž pa je zaigral mlad ansambel Ambrozija.