B4CC3FD4-D7DD-4459-A95F-381407C2E801

Pogovorni večer »Slovenija v Evropi« v Žirovnici: »Evropska kulturna dediščina krepi razvoj turizma«

Evropska poslanka Patricija Šulin se je tokrat odpravila na Gorenjsko, natančneje v Žirovnico, kjer si je na povabilo Občinskega odbora SDS Žirovnica ogledala bogato kulturno dediščino občine, v nadaljevanju pa je sledil pogovorni večer z naslovom “Slovenija v Evropi,” kjer je zbrane najprej pozdravila predsednica odbora Tatjana Mulej, pogovor s Patricijo Šulin pa je povezovala predsednica Ženskega odbora SDS Žirovnica Irena Pfeifer.

 

Pred prihodom v Žirovnico je poslanka v Evropskem parlamentu obiskala čebelarski muzej v Radovljici, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, ki je v 18. in 19. stoletju pomenilo pomembno kmetijsko panogo. V muzeju so na ogled poslikane panjske končnice, ki so del slovenske ljudske kulture. Ustavila se je tudi v lectariji. Pot je Šulinova nadaljevala v Begunje na Gorenjskem, kjer je živel Slavko Avsenik, najuspešnejši slovenski glasbenik. V Begunjah je poleg Avsenikove restavracije tudi muzej bratov Avsenik, kjer so zbrani najpomembnejši predmeti ansambla. Posebno mesto zaseda 31 zlatih, 2 platinasti in ena diamantna plošča. Poslanka bo 9. februarja, ob počastitvi kulturnega praznika, v Novi Gorici organizirala tudi pogovorni večer z naslovom “Glasbena dediščina Slavka Avsenika.” Gosta večera bosta publicist in glasbenik Aleksi Jercog in legendarna pevka Ansambla bratov Avsenik, Jožica Svete. Avsenikove viže pa bo zaigral mladi ansambel Ambrozija.

Sledila je pot v Žirovnico, ki se prav gotovo lahko pohvali z bogato kulturno dediščino, to potrjujejo tudi slavna imena, ki so v slovenski kulturi pustila globok pečat. Iz območja občine Žirovnica prihaja največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, jezikoslovec Matija Čop, čebelar Anton Janša, pisatelja Janez Jalen in Fran Saleški Finžgar ter ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar in prvi ljubljanski nadškof Anton Vovk. Občino Žirovnica pa odlikuje tudi prelepa narava. Območje je v večini s soncem obsijano, številne sprehajalne, planinske, kolesarske in jahalne poti pa ponujajo številne možnosti za rekreacijo in šport. Površje je razgibano z bogatim rastlinstvom in živalstvom, dodaten čar pa predstavlja tok reke Save Dolinke.

V vasici Vrba je poslanka v Evropskem parlamentu obiskala rojstno hišo dr. Franceta Prešerna, pravnika in pesnika, ki je uspel dvigniti slovenski jezik na raven drugih evropskih jezikov, ki se je rodil 3. decembra 1800 v kmečki družini. Hiša je bila preurejena v muzej leta 1939, največjo dragocenost pa predstavlja originalna hišna zibka. Bogato zbirko iz življenja in dela pisatelja Janeza Jalna pa si je Šulinova ogledala v Jalnovi rojstni hiši, kjer je vsako leto več razstav z etnološko vsebino, vrt pa je občasno tudi gledališče na prostem. Jalnovo knjigo Bobri so leta 1971 tekmovalci iz vse Slovenije izbrali za najboljšo knjigo leta, Osnovna šola Žirovnica pa ima v trajni lasti plaketo, s katero je Bobrom podeljeno priznanje – Zlata knjiga.

Obiskali smo tudi Finžgarjevo rojstno hišo, ki skupaj s kozolcem in skednjem predstavlja muzej na prostem, v kletnih prostorih pa poteka razstava o življenju in delu Franca Saleškega Finžgarja, duhovnika, urednika in pisatelja. V hiši prvega slovenskega jezikoslovca Matije Čopa pa je potekal pogovorni večer. Patricija Šulin je predstavila sestavo in naloge Evropskega parlamenta, svoje delo v Evropskem parlamentu in prednosti članstva v Evropski uniji. »Na januarskem plenarnem zasedanju smo razpravljali o prihodnosti EU po brexitu. Posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU se bodo močno občutile tudi pri evropskem proračunu, saj je Združeno kraljestvo drugi največji neto plačnik, takoj za Nemčijo,« je uvodoma dejala Šulinova, ki je dodala, da je šest mesečno predsedovanje Svetu EU s 1.1. prevzela Bolgarija. »Prednostne naloge bolgarskega predsedstva usmerja geslo: „Združeni smo močni“, ki je tudi geslo grba Republike Bolgarije. V naslednjih šestih mesecih se bo predsedstvo posvetilo štirim ključnim področjem: prihodnosti Evrope in mladih, Zahodnemu Balkanu, varnosti in stabilnosti ter digitalnemu gospodarstvu,« je pojasnila poslanka, ki se je v nadaljevanju razprave usmerila k evropskem proračunu. »Za leto 2018 proračun EU za obveznosti namenja 160,6 milijarde evrov, za plačila pa 145,4 milijarde evrov. Več sredstev je namenjenih za reševanje migracij, zaščiti zunanjih meja EU in varnosti njenih državljanov, kot tudi za strateške naložbe in trajnostno rast v podporo gospodarski koheziji in ustvarjanju delovnih mest za mlade,« je dejala poslanka, ki je že tretjič sodelovala v spravnem postopku, kjer se je ponovno zavzela tudi za dodatna sredstva za raziskave in razvoj. »Že ves čas pa zagovarjam, da potrebujemo učinkovit in fleksibilen proračun EU, večje proračunske rezerve za primere krize in več lastnih sredstev,« je še dodala Šulinova, ki je opozorila na še vedno visoko brezposelnost med mladimi, ki v EU znaša okoli 17%, v Sloveniji pa 20%. Članica Odbora za proračun v Evropskem parlamentu je še pojasnila, da Slovenija tudi v letu 2018 ostaja neto prejemnica, kar pomeni, da vplača v evropski proračun dobrih 400 milijonov evrov na leto, iz proračuna pa dobi dobro milijardo evrov. »Na voljo so nam tudi sredstva iz skladov in 3.2 milijarde nepovratnih evropskih sredstev, vendar razpoložljiv denar ostaja. Slovenija zamuja številne priložnosti, tega pa ni kriva le bruseljska birokracija, ampak predvsem premalo znanja in preslaba nacionalna podpora za porabo sredstev« je bila kritična poslanka, ki je spregovorila tudi o prihodnosti EU in o temeljnih nalogah Evropskega parlamenta v letu 2018.

V drugem delu pogovornega večera pa je beseda nanesla na letošnje evropsko leto kulturne dediščine. »Evropski poslanci smo si zadali za cilj izboljšati ozaveščenost državljanov in državljank EU o evropski zgodovini in vrednotah, da bi okrepili občutek evropske identitete, hkrati pa želimo zaščititi kulturno dediščino pred vsemi oblikami pritiskov,« je pojasnila Patricija Šulin, ki je aktivna v parlamentarni medskupini »Razvoj evropskega turizma, kulturna dediščina, pot Svetega Jakoba in druge evropske poti kulture,« kjer se aktivno zavzema za oživljanje starih običajev in navad ljudi, ki so del kulturne dediščine narodov in imajo simboličen pomen. »Npr. večstoletne prakse in številna praznovanja kot so vaški sejmi, postavljanje mlajev, furmani, praznovanje kolednikov, so deloma ali v celoti izumrla in kurentovanje tako ostaja eden redkih običajev, ki ga poznajo tudi mladi,« je opozorila poslanka v Evropskem parlamentu, ki meni, da je leto Evropske kulturne dediščine pomembno tudi iz vidika novih priložnosti, predvsem na področju krepitve turizma.