Potrebujemo močno in enotno Evropsko unijo!

Objavljamo kolumno evropske poslanke Patricije Šulin, ki je bila objavljena v ponedeljek, 19. oktobra v Primorskih novicah.


Pisalo se je leto 1989. Berlinski zid je padel. Državljani obeh delov Nemčije so se lahko po več kot 28 letih spet neovirano obiskovali. S padcem berlinskega zidu, ki je predstavljal simbol razdeljenosti, se je tako končalo eno najbolj bolečih poglavij nemške povojne zgodovine. Razdeljenost je zamenjalo sodelovanje. Neposredno po padcu berlinskega zidu sta v tistih dramatičnih časih, časih negotovosti, evropske poslance skupaj nagovorila takratni nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik François Mitterrand. Kljub nepredvidljivi in negotovi prihodnosti sta z optimističnim in odločnim tonom evropske poslance pozvala k zgraditvi politične unije ter k vzpostavitvi projekta skupne valute.


Skoraj 26 let po nagovoru Kohla in Mitteranda sta na zadnjem plenarnem zasedanju evropske poslance prvič skupaj nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francoise Hollande. Odločitev, da ravno v tem času evropske poslance o trenutnih razmerah v Evropski uniji nagovorita voditelja dveh stebrov unije, ni naključna. Evropska unija je spet postavljena pred veliko novih preizkušenj. Gospodarska in finančna kriza, ki smo ji bili priča v preteklih letih in iz katere se počasi pobiramo, je pustila za sabo ogromno brezposelnih. Okrog 5 milijonov mladih mlajših od 25 let je bilo lani brezposelnih v Evropski uniji. To je ogromna številka. V nekaterih državah članicah je več kot 25 % mladih med 15 in 25 letom brezposelnih. Grška finančna kriza nas je spomnila, da nas brez odgovornega ravnanja z javnimi financami ter brez sprejetja nujnih reform na področju davkov, pokojnin in liberalizacije gospodarstva ne čaka lepa prihodnost. Destabilizirana Ukrajina ter ohladitev odnosov z Rusijo nas opozarjata na krhko skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Tudi nadaljnja širitev Evropske unije, ki sta jo novembra leta 1989 z znamenitim nastopom v Evropskem parlamentu močno pospešila Mitterand in Kohl, je ustavljena. Sedaj se soočamo še s humanitarno krizo, ko se iz Bližnjega vzhoda k nam valijo reke beguncev in migrantov.


Zdi se, da bo Evropska unija klecnila pod vso težo današnjih kriz. A vendarle tega ne smemo dovoliti. Najmanj kar sedaj potrebujemo je sprta, neenotna in pesimistična Evropa. Evropa, ki pod vplivom bremen in strahu ne bo znala več sklepati kompromisov. Prav tako ne potrebujemo Evrope, kjer bo vsaka država delovala sama zase in svojega pogleda za nobeno ceno ne bo želela spremeniti. Kaj potrebujemo? Potrebujemo zanos in optimizem Kohla in Mitteranda. Potrebujemo enotno, odločno in premočrtno politiko. Potrebujemo politiko, ki ne bo tiščala glave v pesek, ampak bo iskala rešitve za boljši jutri. Potrebujemo več in ne manj Evrope. Potrebujemo vizijo in pogum ustanovnih očetov Evropske unije: Konrada Adenauerja, Jeana Monneta, Roberta Schumana in ostalih velikih državnikov in arhitektov združene Evrope. Veter sprememb in upanja, ki je leta 1989 zavel po vsej celini, potrebujemo tudi danes.


Evropska unija je bila zgrajena na temeljih solidarnosti. Solidarnost je tisto vezivno tkivo, ki nas povezuje, je podstat Evropske unije. Temu se nikakor ne smemo odpovedati. Če se temu odpovemo, bomo resno ogrozili evropski projekt. Ogrozili bomo mir, demokracijo, blaginjo, svobodo in pravičnost. Ob soočenju z navalom beguncev in migrantov smo dolžni narediti korak naprej in ne koraka nazaj. Ljudem, ki so se zatekli v Evropo zaradi bega pred vojno moramo priskočiti na pomoč, hkrati pa moramo izkazati solidarnost tudi z najbolj obremenjenimi državami. Kot podpredsednica Odbora za proračun sem podprla dodelitev dodatnih finančnih sredstev v proračunu 2016 za agencije Evropske unije, ki neposredno delujejo na področjih, ki so povezana z begunci in migracijo: agencijo Frontex, Evropski azilni podporni urad in Evropski policijski urad. Evropska agencija za zunanje meje Frontex je ravno v teh dneh objavila, da je letos v Evropsko unijo prišlo več kot 710.000 migrantov, kar je bistveno več kot lani.


“Prav nobenega razloga ni, da bi pustili, da nam neuspehi vzamejo pogum”, je v nagovoru dejala nemška kanclerka Angela Merkel in požela glasen aplavz evropskih poslancev. Prepričana sem, da bo Evropa iz humanitarne krize izšla še močnejša in enotnejša ter pripravljena na nove izzive, ki nas še čakajo v prihodnosti. Zgodovina nas uči, da sodelovalna, enotna in odločna politika vedno obrodi sadove. Le močna in enotna Evropska unija je porok za uspešno in varno prihodnost.