6A928796-686A-4044-AA43-0DDB26C57DF3

Na področju preprečevanja pranja denarja in pregona korupcije nas čaka še veliko dela

Na povabilo evropske poslanke Patricije Šulin sta Novo Gorico obiskala raziskovalec arhivov Igor Omerza in ekonomist mag. Rado Pezdir, ki sta predstavila knjigo “Kriminalni temelji TO in NLB.”

 

Igor Omerza, magister ekonomskih znanosti, je aktiven predstavnik opozicije že od 80.let prejšnjega stoletja, v 90.letih pa je bil izvoljen v DZ RS, na lokalni ravni pa je prevzel funkcijo podžupana, mag. Rado Pezdir pa je kot strokovni sodelavec sodeloval z dvema preiskovalnima komisijama v DZ RS, ki je preiskovala razloge in odgovornost za drugo sanacijo slovenskega bančnega sistema in komisijo, ki je preiskovala iranski bančni posel v NLB.

 

Knjiga osvetljuje povojno rojstvo udbovske gospodarske hobotnice in razkriva njene glavne akterje ter kako je vzporedna udbovska ekonomija prerasla konec 60. in v začetku 70. let 20. stoletja v vzporedno bančništvo. Zbrani tajni kapital je leta 1968 prvotno služil za okrepitev novonastale Teritorialne obrambe. Mehanizem za večanje sredstev v prid Teritorialne obrambe so postali neregularni krediti in črni fondi v tujini. Pri tem so se okoristili osrednji akterji načrta.

 

Patricija Šulin je uvodoma spomnila, da je Preiskovalna komisija v Državnem zboru o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije ugotovila, da naj bi preko NLB-ja, ki se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, oprala za približno milijardo dolarjev. Ugotovljeno je bilo, da so na NLB-ju v letih 2009 in 2010 izvajali plačilni promet s tujino za komitenta Farrokhzadeha po modelu, ki je tipičen za pranje denarja in financiranje terorizma ter da je bil v banki v tem obdobju nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja, za kar tedanje uprave nosijo subjektivno in objektivno odgovornost.

 

V nadaljevanju je poslanka opozorila tudi na to, da zaradi korupcije v Sloveniji vsako leto izgubimo 3,5 miljard evrov, na ravni EU pa okrog 180 miljard evrov. Poudarila je, da je korupcija v Sloveniji zelo razširjena, kar po raziskavah javnega mnenja meni tudi 89 odstotkov ljudi, 76 odstotkov pa jih meni, da je del poslovne kulture države. Na zaznavo korupcije vplivata nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev.

 

“Na področju preprečevanja pranja denarja in pregona korupcije nas čaka še veliko dela tako v Sloveniji kot na ravni EU,” je še dodala Patricija Šulin.