ucsf-group-hosts-presentation-health-care-challenges-people-disabilities_01[1]

»Proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti«

Kljub številnim ukrepom na področju invalidskega varstva, invalidom še vedno ni omogočeno življenje pod enakimi pogoji kot neinvalidom. Da bi javnost opozorili na problematiko invalidnosti in invalide dejansko vključili v vse sfere javnega in zasebnega življenja, obeležujemo v začetku decembra mednarodni dan invalidov. Slovenska demokratska stranka se je že v času prve Janševe vlade zavzela proti vsem oblikam izključevanja invalidov, kar je podkrepila s tesnim sodelovanjem s predstavniki invalidov in z izvrševanjem zakonodaje v praksi.

 

Problematika invalidov pa čedalje glasneje odmeva tudi na evropskem političnem parketu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije število invalidov s staranjem prebivalstva narašča, v Evropi živi okoli 80 milijonov ljudi z vsaj eno izmed oblik invalidnosti, od tega ima več kot 45 milijonov ali vsak šesti Evropejec dolgotrajne težave ali status invalida. V Sloveniji je invalidnih okoli 12–13% prebivalcev, med njimi je največ delovnih invalidov, sledijo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, vojaški in vojni invalidi ter duševno in najtežje telesno prizadete osebe.

Kot evropska poslanka se zavzemam za sprejetje čim boljše zakonodaje, ki bo invalidom omogočila kar se da neodvisno življenje, zavedam pa se, da ta samostojnost ne sme biti locirana zgolj na dom in bližnjo sosesko. Deležni morajo biti vseh pravic in ugodnosti, ki jih prinaša državljanstvo EU, k temu pa strmi tudi Evropska strategija za invalidnost 2010–2020, ki temelji na Konvenciji OZN o pravicah invalidov. EU je Konvencijo ratificirala leta 2010, osem prednostnih področij strategije pa se dotika področja dostopnosti, udejstvovanja, enakosti, zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, socialne varnosti ter zdravstva. Invalidi se soočajo z vsakodnevnimi težavami, izpostavljeni pa so tudi za 70% višji stopnji revščine, saj niso deležni enakega dostopa do zdravstvenega varstva kot neinvalidi, s težavami pa se soočajo tudi na področju izobraževanja in pri zaposlovanju. Po uvedbi obveznega kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, je med zaposlenimi osebami približno 4 % invalidov, večina jih je zaposlenih v invalidskih podjetjih, ki zagotavljajo delovna mesta pod posebnimi pogoji tistim, ki se ne morejo zaposliti na odprtem trgu dela. Na zaposljivost invalidov pa poleg stopnje invalidnosti in narave dela vpliva tudi pridobljena izobrazba, zaradi starosti pa v mnogih primerih niso konkurenčni mlajšim kolegom. Kakovostnejše izobraževanje in vseživljenjsko učenje bi invalidom omogočilo boljšo vključitev v družbo ter jim tako zagotovilo kvalitetnejše življenje in pa tudi večjo možnost zaposlitve.

V kolikor se osredotočim na delovne invalide, ki so najštevilčnejši, podatki kažejo, da so bili v večini zaposleni vsaj dve desetletji, v invalidski pokoj pa so šli v povprečju stari nekaj čez 50 let. Se pa po državah članicah razlikuje izračun pokojninske osnove za odmero invalidske pokojnine in višina le te. Na Češkem, Slovaškem, Švedskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Estoniji, Irski, Grčiji, Latviji in v Veliki Britaniji je višina invalidske pokojnine enaka ne glede na dolžino zavarovalne dobe, v preostalih državah članicah pa je višina invalidske pokojnine sorazmerna z dolžino zavarovalne dobe.

 

 

Invalidi pa so depriviligirana skupina tudi na področju prometa in turizma. Kot nadomestna članica omenjenega Odbora podpiram ukrepe, ki bi invalidom olajšali potovanja, nikakor pa ne smemo pozabiti na turistično ponudbo dostopno invalidom. Slovenija ima izjemne naravne danosti, zato je prav, da se pridruži pozivom EU in, da se čim več ponudnikov pridruži dobrim praksam. Obstajajo tudi evropska sredstva za spodbujanje in razvoj prometa in turizma, Evropska komisija pa od leta 2010 razpisuje tudi natečaj za evropsko nagrado za invalidom dostopna mesta. K sodelovanju so vabljena mesta z najmanj 50.000 prebivalcev, nagrada Access City Award pa je prvo leto šla v špansko mesto Avila, leto kasneje v avstrijski Salzburg, sledijo nemški Berlin in švedska Göteborg in Boras ter italijanski Milano, bronasto nagrado pa je leta 2015 prejela Ljubljana. Nagrajena mesta so invalidom dostopna na področju infrastrukture, informiranja, komunikacijske tehnologije in javnega prometa. Za lažje potovanje med državami članicami pa se uvaja tudi sistem vzajemnega priznavanja. Evropska kartica ugodnosti za invalide naj bi invalidom omogočila enak dostop ugodnosti do kulturnih in športnih dejavnosti ter prevoza. Pilotni projekt v katerem sodeluje osem držav, tudi Slovenija, se je začel v lanskem letu, izpolnitev cilja Evropske strategije za invalidnost »Evropa brez ovir« pa ni odvisen le od politične volje, ampak tudi od zadostne finančne podpore.