Skozičaspreizkušenj[1]

»Skozi čas preizkušenj« s politično zapornico Jelko Mrak Dolinar

Evropska poslanka Patricija Šulin je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Študijskim centrom za narodno spravo in Ženskim odborom SDS iz Nove Gorice organizirala predstavitev publikacije »Skozi čas preizkušenj,« avtoric Neže Strajnar in Jelke Piškurić, ki govori o družini Jelke Mrak Dolinar in o begunstvu njenih staršev zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, in o begu pred komunističnim nasiljem.

 

Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica ŽO SDS Nova Gorica Magda Kruh, ki je spregovorila o politično montiranih procesih v času komunističnega režima, Patricija Šulin pa je omenila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih iz leta 2009. »Obžalujem, da Slovenija še ni sprejela Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki odločno obsoja vse zločine proti človeštvu, ki so jih zagrozili vsi trije totalitarni režimi: nacizem, fašizem in komunizem. Brez resnice ni sprave«, je še dejala poslanka v Evropskem parlamentu, ki je dodala, da je namen pogovornega večera obeležitev mednarodnega dneva človekovih pravic, ki ga sicer praznujemo 10. decembra, ko je leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, s katero so postavili skupni standard na področju varovanja človekovih pravic za celotno mednarodno skupnost.

 

V nadaljevanju sta avtorici publikacije skozi osebno zgodbo Jelke Mrak Dolinar razkrili usodno dogajanje ob koncu druge svetovne vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah, Jelka Mrak Dolinar, ki se je predstavitve publikacije udeležila s svojim sinom mag. Lojzetom Dolinarjem, pa je udeležence pozdravila in jim orisala stisko, ki jo je kot politična zapornica preživljala več let.

 

Jelka Mrak Dolinar je bila s sestro Kristo prostovoljka Rdečega križa. Aretirani sta bili na vlaku med spremstvom ranjenih vojakov, ko so partizani pred Jesenicami vlak ustavili. Ranjence so pobili, ostale potnike na vlaku pa so aretirali. Na vojaškem sodišču še nista bili obsojeni, na ponovljenem sojenju pa sta bili Jelka in Krista obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v več zaporih, tudi v Begunjah na Gorenjskem in v Rajhenburgu. Nekaj let po prestani kazni, ki se je za sesti končala s pomilostitvijo leta 1951, se je Jelka preselila na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Leta trpljenja in ponižanj pa sesti nista nikoli pozabili, zato je sestra Krista po osamosvojitvi Slovenije dosegla, da sta bili s sestro rehabilitirani.