Uspešna podjetja so tudi v Sloveniji

Evropska poslanka poudarja, da nova delovna mesta ustvarja samo rastoče gospodarstvo, zato je temu potrebno posvečati več pozornosti.

 

Slovenska evropska poslanka Patricija Šulin se je 6. maja v Tolminu udeležila evropskega večera. V pogovoru sta sodelovala tudi poslanca državnega zbora Eva Irgl in Danijel Krivec.

 

Pred polno dvorano tolminske knjižnice je poslanka predstavila le nekatere dosežke v mandatu –  zavzemanje za povrnitev škode iz evropskega sklada naravnih nesreč v primeru žledoloma ter zavzemanje za spoštovanje cestnoprometne direktive iz leta 2015, ki določa, da se na primer slovenskemu državljanu, ki ima svoje vozilo registrirano v Republiki Sloveniji, če ta naredi cestnoprometni prekršek v Italiji, obrazloži kazen tako v italijanskem kot tudi v maternem jeziku. Poslanka Šulin je v času svojega mandata med drugim opozorila Evropsko komisijo tudi na razliko v kakovosti hrane v različnih državah članicah Evropske unije.

 

Hkrati pa je evropska poslanka Patricija Šulin izpostavila izjemno stabilno gospodarstvo spodnjega Posočja, ki se je v določeni meri lahko razvilo tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. Posočje je bilo kot del goriške regije upravičeno do 280 milijonov evrov sredstev za kohezijo. Evropska poslanka je na svojem obisku v Posočju obiskala podjetja, ki pišejo zgodbo o uspehu in ki imajo po mnenju Šulin skupne predvsem tri lastnosti: »Vsa tri podjetja vodijo domačini, s srcem v Posočju, torej z namenom, da ostane podjetje v Posočju tudi za to, da imajo domačini zaposlitve, nekateri morda delate v teh podjetjih, in da ne odhajate s podeželja v mesta s trebuhom za kruhom. Drugo je vizija, trdo delo. Kot zadnje pa je pomembno to, da so vsa tri podjetja znala izkoristiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Včasih mislimo, da so samo tujci uspešni, da so uspešna podjetja samo v Nemčiji ali v drugih zahodnih državah. Pa kot vidimo, ni tako.«

Na pogovornem večeru se je evropski poslanki pridružila ravno tako gospa Eva Irgl, dolgoletna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Izpostavila je predvsem potrebo po zavzemanju za človekove pravice, ki so danes na različne načine množično kršene. Največ teh se navezuje na pravosodni sistem (na problematičnost dolžine sodnih postopkov je Slovenijo opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice), veliko teh pa tudi na socialna vprašanja (predvsem glede višine pokojnin) in na vprašanja o zdravstvenih postopkih (največ peticij se predloži predvsem zaradi predolgih čakalnih dob). Poslanka Irgl je izpostavila dejstvo, da je v državi veliko upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 300 eurov: »Gre za ljudi, ki so opravili svoje delo pošteno in si zaslužijo pošteno plačilo.« Pomembno vprašanje pa ji predstavlja ravno tako oblikovanje naziva državnega praznika, ki obeležuje vrnitev Primorske k matični domovini. Izpostavlja, da so prizadevanja nekaterih poslancev po menjavi samostalnikov vrnitev in priključitev neprimerna in jih je potrebno obsoditi.

 

Svoje poglede je predstavil tudi nekdanjih bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki je izpostavil pomembnost kvalitetne in strokovne domače politike, da dosegamo evropske standarde razvoja. Izpostavil je potrebo dela preiskovalnih komisij, ki zagotavljajo transparentno delovanje in preiskovanje problematičnih pogodb ali podjetij. Hkrati izpostavlja, da lahko evropska sredstva izjemno pripomorejo h gospodarskemu razvoju, kjer omenja predvsem prizadevanje za obnovitev žičnice na Kaninu in se za pomoč obrača k evropskim poslancem. Poslanec Krivec pa tudi ravno tako kot poslanka Irgl izpostavlja težave upokojencev in prenizke pokojnine, ki ne omogočajo dostojnega preživetja v jeseni življenja. Zato si prizadeva, da bo upokojenec domu za ostarele lahko plačal toliko, kolikor je njegova pokojnina, preostali delež pa bo krila država. Hkrati izpostavlja, da so vse to evropske tematike, ne samo slovenske. Nenazadnje pa pričakuje od Evropske unije, da »ohrani integriteto in poskrbi za varnost svojih državljanov. Lahko pa pričakujemo, kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in od nje zahtevati.«

 

Evropska poslanka Patricija Šulin ob zaključku omizja izpostavila problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Prepričana je, da je eden od vzrokov za slabo črpanje tudi to, da nimamo ustanovljenih regij in občinskih predstavnikov v Bruslju. Vendar pa obstajajo tudi zgodbe o uspehu, katerih del je tudi Posočje: »Kar 600.000 evrov je bilo namenjenih na območju Posočja za razvojni center, potem so bila na voljo sredstva za kadrovske štipendije, energetske sanacije stavb, šol in tudi zdravstvenega doma Tolmin. Pot miru je bila financirana v viši 853.000 evrov. Priložnosti so. Zavzemala se bom za te stvari, ki sem jih sedajle omenila, tudi za to, da bom opozarjala državo in ministrstva, da črpajo ta sredstva.« Kot ostale izzive in prizadevanja evropska poslanka izpostavlja ravno tako večjo varnost evropskega državljana kot tudi zaposlovanje mladih. Izpostavlja pa, da lahko delovna mesta ustvari samo rastoče gospodarstvo, h kateremu lahko močno pripomore tudi evropska kohezijska politika.

tolmin 1 tolmin 2 tolmin 3 tolmin 4




Slovenija ima na voljo za razvoj 5 milijard evrov sredstev, a jih slabo izkorišča

Patricija Šulin, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu iz vrst SDS/EPP je v petek, 22. marca 2019, skupaj z Mestnim odborom SDS Koper na Obali pripravila zanimiv evropski večer z naslovom „Kaj Evropa počne za vas?“.

Evropska poslanka je zbrane povabila na volitve, ki bodo 26.maja letos. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je bila volilna udeležba v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, le 24,55 %. „Evropske volitve so zelo pomembne, da se jih udeležimo, saj se nahajamo v negotovih časih, porastu populizma, varnostne razmere v EU je potrebno okrepiti,“ je poudarila Šulinova.

V nadaljevanju je predstavila prednosti članstva v EU za Slovenijo. V celotnem sedemletnem finančnem obdobju, ki traja od leta 2014 do leta 2020 je Slovenija upravičena do približno 5 milijard evrov sredstev, a ta niso avtomatično zagotovljena. Slovenija največ sredstev iz proračuna Unije porabi za regije, to je več kot 60 %, predvsem z vlaganji v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter zaposlovanje mladih. Nekaj več kot 20 % sredstev gre za kmetijstvo.

Evropska unija podpira manj razvite regije. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada,“ je pojasnila poslanka.

Spomnila je tudi na 20. obletnico uvedbe skupne evropske valute evro, ki je stabilna valuta in ponuja številne ugodnosti. „Po zaslugi denarne politike Evropske centralne banke letno privarčujejo okrog 50 milijard evrov,“ je dodala. Vloge varčevalcev so po vsej EU zajamčene do višine 100.000 evrov v primeru propada banke. Jamstvo se financira iz nacionalnih sredstev.

Naslednji pomemben ukrep, ki ga zelo občutimo vsi državljani, je z junijem 2017 ukinjeno gostovanje pri telefonskih pogovorih, podatkovnih storitvah in pošiljanju kratkih sporočil v tujih mobilnih omrežjih pri naših začasnih potovanjih v tujini.

Evropska unija veliko pozornosti namenja zaposlovanju mladih preko namenske Sheme. Več kot 9 milijonov mladih Evropejcev je tako dobilo zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo s pomočjo evropskega jamstva za mlade.

V zadnjih letih je v večjih evropskih mestih vse bolj prisoten pojav terorizma, zato Europolov novi evropski center za boj proti terorizmu podpira nacionalna prizadevanja za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

Evropska unija se je odločila za zmanjševanje in odpravljanje preobsežne birokracije, čas je, da jo zmanjša tudi Slovenija, je prepričana Patricija Šulin, ki se ji zdi nedopustno, da predsednik vlade Šarec ni sprejel povabila za razpravo o prihodnosti EU na marčevskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Ob koncu je evropska poslanka, ki deluje v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, namenila nekaj besed tudi nedavnemu dogajanju okoli izključitve stranke Fidesz madžarskega premierja Orbana iz EPP. Predlog o zamrznitvi članstva v EPP je označila kot modrost Viktorja Orbana, tako gre stranka na volitve enotna, kar je dober obet za odličen rezultat.

Gost evropskega večera je bil tudi poslanec slovenskega Državnega zbora in nekdanji minister Zvone Černač, ki je spomnil na brexit, ki bo kot kaže očitno za nekaj časa preložen. Ob tem je poudaril, da pa zaenkrat ni pričakovati, da bi britanskemu vzoru sledilo več drugih držav.

Seveda je nekdanji infrastrukturni minister komentiral tudi aktualno dogajanje okoli gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, očitno se bodo tukaj ponovile zgodbe o gigantskih preplačilih večjih gradbenih projektov, kadar ima v rokah oblast levica.

Černač je opozoril tudi na izjemno slabo črpanje evropskih sredstev, za kar je odgovorna vlada. Ta trend je značilen za levičarske vlade, druga vlada Janeza Janše ga je v svojem kratkem mandatu obrnila in počrpala večino sredstev, potem se je to spet ustavilo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe.

V Sloveniji je že dalj časa najbolj pereč problem zdravstvo, zato je Černač spomnil, da je že nekaj let tako od prejšnje kot aktualne vlade poslušamo o nujnosti zdravstvene reforme, ki je ni od nikoder, Slovenska demokratska stranka jo ima pripravljeno, vendar takšne reforme leve koalicije niso pripravljene sprejeti. Po njegovem mnenju pa bi bilo nujno potrebno sprejeti tudi pokojninsko reformo.

Tudi Zvone Černač je ob koncu zbrane povabil na evropske volitve, na katerih odločamo tako o prihodnosti Evrope kot tudi Slovenije.

1621. 1624. 1631. 1632. 1636. 1638. 1655.




V tedniku Demokracija objavljen veliki intervju s Patricijo Šulin

V današnji številki tednika Demokracija je objavljen pogovor s Patricijo Šulin ob izteku njenega prvega mandata slovenske poslanke v Evropskem parlamentu. Spregovorila je o sestavljanju proračuna, ki bi moral biti bolj prožen s posebno rezervo, da bi se EU v primeru nenadnih dogodkov lahko hitreje in učinkoviteje odzvala. Dotaknila se je tudi brexita. Pravi, da EU ostaja enotna v svojem stališču, Velika Britanija pa je razdeljena, zato do dogovora med njima še ni prišlo. Besede predsednika evropskega parlamenta v Bazovici je označila za nesprejemljive in nepremišljene, hkrati pa je dodala, da Slovenija še vedno ni sprejela resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih, ki ostro obsoja vse avtoritarne režime.

Patricija Šulin opaža, da je Slovenija kot demokracija še zelo mlada in se kot taka sooča z vrsto težav pri razumevanju, kaj demokracija je, kakor tudi, kaj nam ta prinaša, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Veliko dela pa čaka tudi evropske poslance v prihodnjem mandatu, med najbolj izpostavljenimi izzivi so zagotovi migracije, staranje prebivalstva in brezposelnost med mladimi. Za uspešno reševanje težav pa sta potrebna enotnost in soglasje, ki že 60 let v Evropi zagotavljata mir.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.