Uspešna podjetja so tudi v Sloveniji

Evropska poslanka poudarja, da nova delovna mesta ustvarja samo rastoče gospodarstvo, zato je temu potrebno posvečati več pozornosti.

 

Slovenska evropska poslanka Patricija Šulin se je 6. maja v Tolminu udeležila evropskega večera. V pogovoru sta sodelovala tudi poslanca državnega zbora Eva Irgl in Danijel Krivec.

 

Pred polno dvorano tolminske knjižnice je poslanka predstavila le nekatere dosežke v mandatu –  zavzemanje za povrnitev škode iz evropskega sklada naravnih nesreč v primeru žledoloma ter zavzemanje za spoštovanje cestnoprometne direktive iz leta 2015, ki določa, da se na primer slovenskemu državljanu, ki ima svoje vozilo registrirano v Republiki Sloveniji, če ta naredi cestnoprometni prekršek v Italiji, obrazloži kazen tako v italijanskem kot tudi v maternem jeziku. Poslanka Šulin je v času svojega mandata med drugim opozorila Evropsko komisijo tudi na razliko v kakovosti hrane v različnih državah članicah Evropske unije.

 

Hkrati pa je evropska poslanka Patricija Šulin izpostavila izjemno stabilno gospodarstvo spodnjega Posočja, ki se je v določeni meri lahko razvilo tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. Posočje je bilo kot del goriške regije upravičeno do 280 milijonov evrov sredstev za kohezijo. Evropska poslanka je na svojem obisku v Posočju obiskala podjetja, ki pišejo zgodbo o uspehu in ki imajo po mnenju Šulin skupne predvsem tri lastnosti: »Vsa tri podjetja vodijo domačini, s srcem v Posočju, torej z namenom, da ostane podjetje v Posočju tudi za to, da imajo domačini zaposlitve, nekateri morda delate v teh podjetjih, in da ne odhajate s podeželja v mesta s trebuhom za kruhom. Drugo je vizija, trdo delo. Kot zadnje pa je pomembno to, da so vsa tri podjetja znala izkoristiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Včasih mislimo, da so samo tujci uspešni, da so uspešna podjetja samo v Nemčiji ali v drugih zahodnih državah. Pa kot vidimo, ni tako.«

Na pogovornem večeru se je evropski poslanki pridružila ravno tako gospa Eva Irgl, dolgoletna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Izpostavila je predvsem potrebo po zavzemanju za človekove pravice, ki so danes na različne načine množično kršene. Največ teh se navezuje na pravosodni sistem (na problematičnost dolžine sodnih postopkov je Slovenijo opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice), veliko teh pa tudi na socialna vprašanja (predvsem glede višine pokojnin) in na vprašanja o zdravstvenih postopkih (največ peticij se predloži predvsem zaradi predolgih čakalnih dob). Poslanka Irgl je izpostavila dejstvo, da je v državi veliko upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 300 eurov: »Gre za ljudi, ki so opravili svoje delo pošteno in si zaslužijo pošteno plačilo.« Pomembno vprašanje pa ji predstavlja ravno tako oblikovanje naziva državnega praznika, ki obeležuje vrnitev Primorske k matični domovini. Izpostavlja, da so prizadevanja nekaterih poslancev po menjavi samostalnikov vrnitev in priključitev neprimerna in jih je potrebno obsoditi.

 

Svoje poglede je predstavil tudi nekdanjih bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki je izpostavil pomembnost kvalitetne in strokovne domače politike, da dosegamo evropske standarde razvoja. Izpostavil je potrebo dela preiskovalnih komisij, ki zagotavljajo transparentno delovanje in preiskovanje problematičnih pogodb ali podjetij. Hkrati izpostavlja, da lahko evropska sredstva izjemno pripomorejo h gospodarskemu razvoju, kjer omenja predvsem prizadevanje za obnovitev žičnice na Kaninu in se za pomoč obrača k evropskim poslancem. Poslanec Krivec pa tudi ravno tako kot poslanka Irgl izpostavlja težave upokojencev in prenizke pokojnine, ki ne omogočajo dostojnega preživetja v jeseni življenja. Zato si prizadeva, da bo upokojenec domu za ostarele lahko plačal toliko, kolikor je njegova pokojnina, preostali delež pa bo krila država. Hkrati izpostavlja, da so vse to evropske tematike, ne samo slovenske. Nenazadnje pa pričakuje od Evropske unije, da »ohrani integriteto in poskrbi za varnost svojih državljanov. Lahko pa pričakujemo, kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in od nje zahtevati.«

 

Evropska poslanka Patricija Šulin ob zaključku omizja izpostavila problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Prepričana je, da je eden od vzrokov za slabo črpanje tudi to, da nimamo ustanovljenih regij in občinskih predstavnikov v Bruslju. Vendar pa obstajajo tudi zgodbe o uspehu, katerih del je tudi Posočje: »Kar 600.000 evrov je bilo namenjenih na območju Posočja za razvojni center, potem so bila na voljo sredstva za kadrovske štipendije, energetske sanacije stavb, šol in tudi zdravstvenega doma Tolmin. Pot miru je bila financirana v viši 853.000 evrov. Priložnosti so. Zavzemala se bom za te stvari, ki sem jih sedajle omenila, tudi za to, da bom opozarjala državo in ministrstva, da črpajo ta sredstva.« Kot ostale izzive in prizadevanja evropska poslanka izpostavlja ravno tako večjo varnost evropskega državljana kot tudi zaposlovanje mladih. Izpostavlja pa, da lahko delovna mesta ustvari samo rastoče gospodarstvo, h kateremu lahko močno pripomore tudi evropska kohezijska politika.

tolmin 1 tolmin 2 tolmin 3 tolmin 4




Savinjska dolina uspešno izkorišča svoje potenciale

Evropska poslanka Patricija Šulin je v torek, 14. maja 2019, obiskala Zgornjo Savinjsko dolino. V družbi poslanke Nade Brinovšek in predsednika SAŠA regije SDS Jožefa Jelena je najprej obiskala župana Mozirja in Ljubnega ob Savinji, ki sta predstavila gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v teh čudovitih krajih.

 

Poslanka se je srečala s posamezniki, ki živijo in delajo na tem območju in obiskala uspešna podjetja.
Dan se je zaključil s pogovornim večerom v Galeriji Mozirje, ki ga je povezovala predsednica Ženskega odbora SDS SAŠA regije mag. Alenka Gortan. Evropska poslanka Šulin je ob obisku predvsem izpostavila uspešne podjetniške zgodbe, urejenost občin v Zgornji Savinjski dolini in skrb za bogato kulturno dediščino tega območja: »Sicer pa kulturna dediščina, tudi na evropski ravni, zaseda med politikami zelo visoko mesto. Kajti kulturna dediščina je priča o nas samih, naših koreninah, naši identiteti. Vsaka članica, narod skrbno varuje svojo kulturno dediščino. Pomeni pa Evropska unija tudi nek vzvod za vse to in združenje v raznolikosti pomeni prav to. Prav je, da Slovenci skrbimo za kulturno dediščino, saj je že marsikateri kulturni objekt neslavno končal med ruševinami. Nenazadnje lahko s takšnimi objekti turistično tržimo.«

 

Patricija Šulin je ravno tako pohvalila prizadevanja in pogum nekaterih posameznikov s tega območja, ki so se samostojno odpravili na pot turistične dejavnosti: »Veseli me, da se je marsikateri posameznik podal tudi v turistične vode. So pa za to potrebna sredstva, ne samo s strani države, temveč tudi Evropske unije. Teh je na voljo v veliko segmentih skozi proračun in z njimi lahko razpolaga tudi Slovenija.«

Zgornje Savinjska dolina je od leta 2004-2018 uspešno pridobila okoli 450 milijonov teh sredstev za različne projekte, ki so jih koristili tudi vrtci, šole, podjetja. Veliko jih gre tudi za energetsko sanacijo stavb, šol, bolnišnic in zdravstvenih domov. Velik poudarek se s strani občin daje tudi oskrbi kmetijske dejavnosti in mladim, ki so pomembni tudi za razvoj slovenskega podeželja. Evropska unija jim predstavlja mnoge možnosti (kot na primer udeležba v Erasmus+ programu), zato je za državo pomembna strategija tudi zadrževanje mladih.

 

Sicer pa, kot je poudarila Šulinova, igra pomembno vlogo pri tem vzgoja: »Domoljubje se začne doma. Ljubezen do naše domovine, do države se začne doma. Pridih doda tudi šola. Vendar poudarjam, da smo starši tisti, ki vzgajamo otroke. Ta občutek pripadnosti našemu narodu moramo v prvi vrsti privzgojiti doma.«

Obisk Zgornje Savinjske doline 1 Obisk Zgornje Savinjske doline 2 Obisk Zgornje Savinjske doline 3 Obisk Zgornje Savinjske doline 4 Obisk Zgornje Savinjske doline 5 Obisk Zgornje Savinjske doline 6 Obisk Zgornje Savinjske doline 7 Obisk Zgornje Savinjske doline 8 Obisk Zgornje Savinjske doline 9 Obisk Zgornje Savinjske doline 10 Obisk Zgornje Savinjske doline 11 Obisk Zgornje Savinjske doline 12 Obisk Zgornje Savinjske doline 13 Obisk Zgornje Savinjske doline 14 Obisk Zgornje Savinjske doline 15 Obisk Zgornje Savinjske doline 16 Obisk Zgornje Savinjske doline 17 Obisk Zgornje Savinjske doline 18 Obisk Zgornje Savinjske doline 19 Obisk Zgornje Savinjske doline 20




Tako na ravni EU kot doma bo treba več narediti na družinski politiki

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v soboto, 6. aprila 2019, gostja na srečanje članov SDS v Mariboru. V svojem nagovoru se je na začetku zahvalila predsedniku mariborskega odbora SDS mag. Dejanu Kalohu za povabilo. “Med vami se res lepo počutim. Veliko glasbe je v tem popoldnevu, kar me še posebej veseli. Tudi pri nas doma v naši družini smo veliko prepevali, oče je igral harmoniko, s sestro in mamo smo peli ljudske pesmi,” je dejala. Svojo misel je nadaljevala ob verzih ljudske pesmi “Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki me vodi do doma, kjer so mamca moja”, ki v sebi nosijo zelo veliko sporočilo, dati otroku krila, da odleti drugam in hkrati korenine, da ko odleti, ve, kam se vrniti. To je zelo pomembno pri vzgoji, zmeraj nam to ne uspe, pa vendarle imamo Slovenci globoke korenine tukaj doma, pravi poslanka Šulinova. Ob tem je še dodala, da vsi, ki se ob koncu tedna vračajo iz Bruslja, se veselijo tega dneva: “Verjemite, Slovenija je gledana iz tujine zelo zelo lepa, bistveno lepša kot takrat, ko si doma in se tega ne zavedaš.”

 

V nadaljevanju je spregovorila o svojem delu v Evropskem parlamentu. Poudarila je, da EU na področju mladih naredi zelo veliko, veliko sredstev je namenjenih za odpravo brezposelnosti mladih do tridesetega leta in so v pomoč državi članici, na državi članici pa je, da ustvaro tako okolje, ki sproža gospodarsko rast in nova delovna mesta. Opozorila je na zelo slabo demografsko slikov  Evropi. Statistični podatki kažejo, da je več tistih, ki so stari nad 65 let, kot tistih do 5 let in to je zelo zaskrbljujoče, če želimo, da se v Evropi ohrani zdajšnja raven prebivalstva, je dejala poslanka, ki meni, da bo potrebno tako na ravni EU še posebej pa doma narediti bistveno več na družinski politiki.

 

Evropska poslanka pravi, da je vesela, da se je Slovenija leta 2003 odločila, da postane članica EU in 1. 5. 2004 vanjo tudi vstopila. Konec leta 2007 je postala del Schengenskega območja in kot uradno valuto uvedla evro: “Skorajda si ne predstavljam niti v najbolj morečih sanjah, da Slovenija ne bi bila članica Evropske unije. Naše gospodarstvo bi bilo bistveno šibkejše, kot je sedaj in če bi ohranili tolar, ne vem s kom bi konkurirali, kakšen bi bile te menjalne vrednosti in tako naprej.”

 

“Menda v Sloveniji ni občine in kraja, kjer se nekaj ne bi zgradilo z evropskimi sredstvi, vi sami tukaj še najbolje veste, kaj je bilo s temi sredstvi zgrajeno v vaših krajih, povsod vidimo te table z evropsko zastavo, ki pomenijo, da je tisti kraj dobil evropska sredstva,” je dejala Šulinova. Pojasnila je, da je Slovenija zaenkrat še neto prejemnica evropskega denarja, približno 500 milijonov vsako letov vplačamo v skupni evropski proračun in približno milijardo dobi nazaj. V tej finančni perspektivi je Slovenija počrpala samo 18 % sredstev od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo. Ob teh sredstvih so na voljo tudi drugi skladi, sklad za strateške naložbe, ki daje enkratne priložnosti podjetnikom, tukaj smo tudi na repu.

Patricija Šulin pravi, da ljudje vprašajo, zakaj pa poslanci ne pomagajo pri tem. “Nimamo teh pristojnosti, to je domena in naloga domačih minsitristev, ki imajo strokovne službe za pripravo projektov. Tu je rak rana, ko se projekti niti ne začnejo pripravljati ali pa nekje na polovici ostanejo v predalu ministrstva zaradi menjave uradnika ali kakega drugega vzroka,” je pojasnila poslanka. Spomnila je na čas druge Janševe vlade, ki je, ko je že grozilo, da bomo morali Bruslju vračati denar, vzpodbudila te projekte, Evropska komisija jih je ocenila kot dobre in sredstva so bila počrpana, največ na nivoju občin, župani so bili zelo modri, da so počrpali iz kohezijskega sklada, po padcu Janševe vlade pa je spet vse zastalo.

 

Poslanka se je vprašala, koliko časa bo zdržala ta koalicija, ko se ministri menjajo skoraj vsak teden, predsednik vlade pa zavrne govor v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko razpravljal o prihodnosti EU ne samo s 751 evropskimi poslanci, ampak z državljani EU, ki jih je okoli pol milijarde. Številni predsedniki vlad prosijo in se pogajajo, da bi lahko govorili, on pa je to povabilo zavrnil z razlogom, da bo Evropski parlament nagovoril leta 2021, ko bo Slovenije predsedovala Svetu Evropske unije. “Če si že v fazi, ko se pripravljaš na predsedovanje in nimaš vizije za prihodnost EU, kako boš čez dve leti vodil Svet EU?” se čudi Šulinova. Kot drugo zadevo je izpsotavila njegove strokovne sodelavce, če mu niso sposobni pripraviti nekega vpogleda v prihodnost v okviru že danih smernic. Kot tretjo zadevo pa je izpostavila, da je najbrž zagata pri tem, da se po končanem nagovoru poslanci odzovejo z vprašanji in Šarec morda nima dovolj znanja, da bi odgovarjal na njihova vprašanja. “To vsekakor ni dobra popotnica za predsedovanje.”

 

Ob koncu nagovora je kandidatka za evropsko poslanko Patricija Šulin vse zbrane povabila na volitve 26. maja: “Skupaj s SLS smo močnejši, skupaj bomo zapeli in odšli na volitve!”




Slovenija iz evropskega proračuna dobi približno dvakrat toliko kot vanj vplača

Občinski odbor SDS Pivka je skupaj z evropsko poslanko Patricijo Šulin v petek, 5. aprila 2019, v Krpanovem domu pripravil evropski večer z naslovom “Od Bruslja do Pivke”. Ob Patriciji Šulin, kandidatki za evropsko poslanko sta o aktualnih temah spregovorila še poslanca državnega zbora Anja Bah Žibert in Zvone Černač.

 

Patricija Šulin je najprej spregovorila o nekaterih uspehih mandata, ki se počasi izteka. Bilo je zelo veliko aktivnosti, v katere je bila poslanka vključena. „Za cilj sem si zadala, da Evropo v smislu delovanja institucij približamo ljudem, kajti ko sem se gibala med našimi volivci, sem opazila, da se jim zdi Bruselj še vedno zelo zelo oddaljen, čeprav se zelo dotika našega vsakdana,“ je dejala.

 

Šulinova je bila polnopravna članica odbora za proračun. Leta 2014 je predvsem področje Pivke in Postojne prizadel močan žledolom. V Evropskem parlamentu je Patricija Šulin sodelovala pri postopkih, ki so Sloveniji zagotovili pomoč iz evropskega sklada za primer naravnih nesreč v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. V okviru istega odbora je bila dejavna v trialogu Parlamenta z Evropskim svetom in Evropsko komisijo. „Poslanci smo dosegli, da je bilo za zaposlovanje mladih, za raziskave in inovacije ter za mala in srednja podjetja namenjenih več sredstev, kot jih je sicer predvidela Komisija,“ je razložila poslanka.

 

Veliko se je ukvarjala z odpravo birokracije, ki mnogokrat predstavlja oviro, ko nekdo želi priti do evropskih sredstev. „Žal je Slovenija te predpise, ki jih predpiše Bruselj, še nadgradila in našim podjetnikom slovenska birokracija povzroča še dodatne težave,“ je dejala in dodala, da je čas, da se postopki poenostavijo, ker preveč dušijo gospodarstvo.

 

Tudi Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu črpanja evropskih sredstev. „V SDS smo bili tisti, ki smo odprli to temo, kaj se dogaja na tem področju. Upam, da se na ministrstvu sedaj, ko smo sprejeli nekatere sklepe, stvari premikajo in bodo naredili korak naprej. Stanje na tem ministrstvu je bilo katastrofalno, nihče ni vedel, kaj kdo počne, vseeno jim je bilo, kaj bo s temi sredstvi, kot da jih Slovenija ne bi potrebovala,“ je bila ogorčena poslanka. Dodala je, da se je vlada Janeza Janše močno zavedala, kaj pomenijo ta sredstva. Ljudi je spomnila, da je v skoraj vsakem kraju bila tabla, ki je označevala, da se je nek projekt izpeljal s pomočjo evropskih sredstev. Takrat se je videl velik premik v razvoju države.

 

Zvonko Černač je najprej spomnil, da ima Slovenija trenutno to srečo, da je bilo lani gospodarstvo zelo uspešno, k temu pa je največ pripomogel izvoz. Zato so bile tudi državne blagajne zelo polne. Opozoril je, da ko so razmere tako ugodne, se mora razmišljati za naprej, ko se bo ta cikel rasti začel ustavljati. Žal se je to že začelo dogajati, sedanja vlada pa tega ne vidi. Seveda morajo ljudje čutiti ugodne razmere, a jih večina ne čuti. Če so se na eni strani dvignile plače in pokojnine, so se na drugi strani občutno povišali stroški na vseh področjih, npr. v vrtcih, domovih za ostarele, komunali.

 

„Mi smo na to opozorili, a opozorila niso zalegla. Glede na to, da imamo fiskalni svet in ustavno pravilo, ki določa, da morajo biti te stvari urejene in uravnotežene, pač ne ostane nič drugega, kot da se vloži postopke presoje tega rebalansa in to bomo tudi naredili,“ je bil odločen poslanec.

 

Patricija Šulin je v nadaljevanju spregovorila o pogledu Evropske komisije na Slovenijo. Dvakrat je že okrcala slovenski proračun, ki je bil poslan v Bruselj. Najprej takoj na začetku nastopa te vlade, ker je bil nerazvojno naravnan in ni bil narejen v skladu s priporočili Komisije. „Mislim, da si Komisija počasi ustvarja neko sliko te nove vlade in najbrž ta slika ni taka, kot bi mi želeli – da bi delala v smer razvoja in blaginje državljanov,“ je poudarila evropska poslanka. Pojasnila je, da Slovenija v skupni evropski proračun v skladu s pravili prispeva 1 % BDP, kar znaša okrog 500 milijonov evrov letno, nazaj pa dobi približno milijardo evrov.

 

„Ta sredstva bi morala Slovenija bolje izkoristiti. Poleg tega so na voljo tudi drugi skladi, iz katerih je možno črpati, med drugim tudi evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija ponovno na repu,“ je izpostavila in nadaljevala, da sredstva, ki ostanejo, potem počrpajo tisti, ki to znajo, ki EU prepričajo, da imajo pripravljene projekte in programe, ki so dodana vrednost tako sami državi kot celotni EU. Kot veliko slabost Slovenije je označila to, da nimamo pokrajin: „Če bi imeli pokrajine, bi lažje prišli do evropskih sredstev in to je želela uvesti takratna prva Janševa vlada.“

 

Evropska poslanka je izrazila tudi ogorčenje in zaskrbljenost nad ravnanjem predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil povabilo, da v Evropskem parlamentu nagovori Evropejce in jim predstavi svojo vizijo Evrope. „Skrbi me, da tudi tisti, ki so ob njem, niso bili v stanju pripraviti nekega pogleda na Evropsko unijo v prihodnosti,“ kar je slab obet za naprej, ko bo leta 2021, če se aktualna vlada do takrat obdrži, Marjan Šarec predsedoval EU.

 

Anja Bah Žibert je spregovorila o pomembnosti evropskih volitev iz vidika varnosti. Migracijski val je označila za velik problem in poudarila, da moramo jasno ločiti med begunci in ekonomskimi migranti, ki so prišli v Evropo po boljši zaslužek in tudi z drugimi nameni, spomnila je na teroristične napade po evropskih mestih. Varnostno vprašanje je označila za velik izziv. „Nekateri dokumenti, ki so bili sprejeti v posameznih državah EU, kot je npr. Marakeška deklaracija, so problem,“ je bila odločna poslanka, ki je prepričana, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane, v Marakeški deklaraciji pa jasno piše, da mora biti zdravstvena pomoč migrantom namenjena nemudoma.

 

„Naši ljudje so v čakalnih vrstah, čakajo po dve leti na operacijo, njim se pa nudi takojšnja pomoč in to na vseh področjih. V šolah naj bi se učitelji poskušali posvetiti njim na način, da se jim omogoča njihov jezik, njihova kultura. To ni integracija!“ Poslanka je spomnila na čas, ko je v Slovenijo prišlo 70 tisoč beguncev iz Bosne, množica se jih je res integrirala, so del naše kulture, delajo, migranti pa tega ne želijo, njihov cilj je pripeljati sem svojo kulturo, zato je pomembno vprašanje v prihodnosti, na kakšen način bomo to reševali. Poudarila je, da ima SDS tukaj jasno stališče, predsednik Janez Janša je v svojem govoru že na začetku velikega migracijskega vala predlagal, da je treba iskati rešitve na območjih, kjer ti ljudje živijo, ne da hodijo sem, da tam vzpostavijo normalno življenje, da se razvijajo.

 

Anja Bah Žibert je strnila, da so evropske volitve izrednega pomena, pomembno je, da Evropska ljudska stranka, ki ima jasne smernice na tem področju, zopet dobi večino predstavnikov, da bo lahko tvorila uspešno Evropsko komisijo in reševala kritična vprašanja, ki so pred nami.

 

Zvonko Černač je komentiral oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki je v stanju miru ocenjena kot zadostna, v stanju vojne pa kot nezadostna. Poslanec ne dvomi, da če bi ljudi še enkrat vprašali, da bi se enako odločili glede vstopa v NATO. „Odgovornost za slovensko vojsko je na tistih, ki so po zakonih in po ustavi najbolj odgovorni,“ je dejal. V zadnjih letih je vladajoča elita očitno zavestno zniževala sredstva za obrambo in preprečila motivacijo mladih, da bi se odločili za ta poklic. Zaskrbljen je, ker pri vrhovnem poveljniku ni zaznal zaskrbljenosti, ker ni predstavil v nekaj točkah, kaj pričakuje, da se spremeni, da se stanje izboljša.

 

Černač je prepričan, da v Sloveniji čutimo neko pomanjkanje odgovornih, sposobnih ljudi na več področjih. Eno izmed teh je po njegovem tudi zdravstvo. „Nobene potrebe ni, da imamo tako stanje. Tudi tisti, ki govorijo, da je problem denar, govorijo zato, da iščejo neke izgovore. Ukrepi, ki so bili na gasilski način sprejeti s strani novega ministra, ne gredo v pravo smer. Bistveno bi izboljšali nivo storitev, sploh na področju družinske medicine, ki se sedaj sesuva. Če bi podelili več koncesij, bi se zadeve hitro uredile,“ je zagotovil Černač.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je apelirala na zbrane, da se volitev udeležujejo v čim večjem številu, ne glede na to, kakšne volitve so: lokalne, parlamentarne, evropske ali referendumi. Spomnila je, da je bila pred petimi leti Slovenija volilna udeležba med najnižjimi v EU. Poudarila je, da je napačna miselnost, da bo nekdo že uredil stvari, ker jih ne bo, sploh pa ne takšna vlada, kot jo imamo sedaj.




V tedniku Demokracija objavljen veliki intervju s Patricijo Šulin

V današnji številki tednika Demokracija je objavljen pogovor s Patricijo Šulin ob izteku njenega prvega mandata slovenske poslanke v Evropskem parlamentu. Spregovorila je o sestavljanju proračuna, ki bi moral biti bolj prožen s posebno rezervo, da bi se EU v primeru nenadnih dogodkov lahko hitreje in učinkoviteje odzvala. Dotaknila se je tudi brexita. Pravi, da EU ostaja enotna v svojem stališču, Velika Britanija pa je razdeljena, zato do dogovora med njima še ni prišlo. Besede predsednika evropskega parlamenta v Bazovici je označila za nesprejemljive in nepremišljene, hkrati pa je dodala, da Slovenija še vedno ni sprejela resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih, ki ostro obsoja vse avtoritarne režime.

Patricija Šulin opaža, da je Slovenija kot demokracija še zelo mlada in se kot taka sooča z vrsto težav pri razumevanju, kaj demokracija je, kakor tudi, kaj nam ta prinaša, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Veliko dela pa čaka tudi evropske poslance v prihodnjem mandatu, med najbolj izpostavljenimi izzivi so zagotovi migracije, staranje prebivalstva in brezposelnost med mladimi. Za uspešno reševanje težav pa sta potrebna enotnost in soglasje, ki že 60 let v Evropi zagotavljata mir.




Tokrat grem volit, ker to ni samo pravica, ampak tudi dolžnost

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v petek, 8. marca 2019, gostja v pogovoru v živo na Facebooku v okviru projekta »Tokrat grem volit«. Spregovorila je o svojem delu v Evropskem parlamentu, o ženskah v politiki, programih za mlade, predstavila svoje poglede na nekatare izpostavljene teme in se dotaknila tudi svojega osebnega življenja.

 

Poslanka Šulinova je polnopravna članica Odbora za proračun, ki je eden od najpomembnejših odborov, saj brez denarja ne bi mogli izvajati evropskih programov. Trikrat je sodelovala v tako imenovanem spravnem postopku, to je trialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo in sicer pri pripravi proračuna za leta 2016, 2017 in 2019. »Poslancem je na ta način uspelo zagotoviti več sredstev za zaposlovanje mladih, za mala in srednje velika podjetja ter za raziskave in inovacije,« je pojasnila.
Pri pripravi proračuna vedno potekajo zahtevna pogajanja. »Letošnji in tudi za leto 2020, ki že ima svoje okvire, stremi k dvigu gospodarske rasti, delovnim mestom ter varnosti in ureditvi migracij. Znotrja tega smo poslanci izborili za vsa ta področja še nekaj več dodatnih sredstev, kot jih je predvidela Komisija,« je dejala Šulinova in opozorila, da bo po izstopu Združenega kraljestva nastala vrzel, ki se pri proračunih za leti 2019 in 2020 še ne bo občutila, kasneje pa zelo, saj je Britanija druga največja neto vplačnica v skupni evropski proračun.

 

Sodeluje tudi v Odboru za nadzor proračuna, ki spremlja porabo denarja, ki ga evropski proračun in ostali skladi znotraj EU namenjajo za projekte tako v državah članicah kot tudi v državah, ki se EU želijo pridružiti. Šulinova je dejala, da je bila kolegi na misiji v Srbiji, ki je prejela 218 milijonov evrov, bili so tudi na Hrvašekm in ugotovili, da so bili vsi projekti uspešno izpeljani in denar porabljen tako, kot predvidevajo pravila Komisije.

 

Tretji pomemben odbor, v katerem sodeluje, je Odbor za promet in turizem, ki je tudi za Slovenijo zelo pomemben, meni Patricija Šulin, ker se kar 30 % BDP v Sloveniji ustvari prav na segmentu turizem, prav tako pa je za našo državo zelo pomembnen tudi prometni sektor. Evropski poslanci se sedaj v zaključku madnata ukvarjajo s sprejemanjem pomembnega mobilnostnega paketa. V pogovoru pa je poslanka Šulinova spregovorila tudi o svoji nedavni zahtevi Evropski komisiji o kršitvi direktive o pošiljanju obvestil o storjenih  prometnih prekrških, saj se je več slovenskih voznikov pritožilo, da so za prometne prekrške, storjene v Avstriji oz. Italiji dobili obvestila v nemškem oz. italijanskem jeziku.

 

Patricija Šulin je bila med pobudnicami projekta AMBER Alert, ki jo je sopodpisalo več kot 500 evropskih poslancev. Gre za organizacijo, ki se ukvarja z iskanjem pogrešanih otrok. Znotraj EU se na mejah letno izgubi okoli 250 tisoč otrok in v kolikor otrok ni najden v 76 urah, je velika verjetno, da bo najden mrtev, z odvzetimi organi ali kakorkoli drugače zlorabljen. K tej mreži je pristopila večina evropskih držav, Patricija Šulin je naslovila pobudo na takratno slovensko vlado, vendar k tej mreži žal niso pristopili z odgovorom, da to pri nas uspešno preiskuje policija sama in da takih primerov izginotja otrok, ko prečkajo mejo, v Sloveniji nimamo.

 

Patricija Šulin je spomnila, da se mladi ne udeležujejo volitev na vseh ravneh, na prejšnjih evrospkih volitvah leta 2014 je bila udeležba v Sloveniji nasploh med najnižjimi v Evropi. »Ves mandat sem se trudila, da sem prirejala evropske večere po celotni državi, nekaj več kot 50 dogodkov. Vabili smo preko Facebooka in drugih medijev, vendar sem ponovno opazila, daje bilo tam malo mladih, si pa predstavljam, da mogoče spremljajo naše delo po bližje preko spletnih omrežij,« je dejala. Projekt »Tokrat grem volit« se evropski poslanki zdi zelo vzpodbuden. »Ko sem prihajala, sem zunaj videla veliko mladih, srednješolcev, kar je zelo pohvalno, da si lahko pridejo pogledat delovanje in sestavo evropskih institucij,« je še dodala.

 

Poslanci imajo na voljo tudi sredstva, s katerimi lahko pripeljejo mlade v sam Evropski parlament. Tako je tudi Patricija Šulin v Bruslju gostila kar nekaj skupin mladih, navdušena pa je tudi nad šolami, ambasadorkami Evropskega parlamenta, na katere so jo večkrat povabili.

 

Evropski parlament z zakonodajo poskuša vplivati na zastopanost spolov po kvotah v višini 40 procentov. Sestava Evropskega parlamenta je po besedah Šuline podobna kot je v Sloveniji, nekaj več kot tretjina je žensk, jo pa žalosti, da od nastanka EU do sedaj še  nobena ženska ni predsedovala Evropski komisiji, med predsedniki Evropskega parlamenta pa sta bili samo dve ženski predsednici.

 

Patricija Šulin meni, da se bodo med mlajšimi generacijami morda ženske v večjem številu odločale o vstopu v politiko. »Sodelovanje med moških in žensko na vseh področjih, tudi v politiki, lahko obrodi boljšo idejo, drug pogled, neko ne tako robato razmišljanje ali ne tako striktne ukrepe, ko si jih včasih zamislijo moški,« je bila nekoliko hudomišna.

 

Beseda je nanesla tudi na volitve. Nekatere države, denimo Belgija, Grčija, Luksemburg, Ciper, imajo obvezno udeležbo na volitvah. »Živimo v demokratičnem svetu, zanimivo je, da se ljudje svoje pravice in obveznosti ne zavedajo dovolj,« je zaskrbljena Šulinova. »Z odhodom na volitve oddaš svoj glas, pripomoreš k temu, kdo bo izvoljen, včasih nismo zadovoljni z izidom, vendar to ni vzrok, da bi ljudje ostajali doma. Morali bi se zavedati te pravice, do katere nismo prišli tako zlahka, še posebej ženske,« je še dodala.

 

Veliko se je ukvarjala s področjem davčnih utaj in korupcije. »Korupcija je velik problem, v EU se letno izgubi okoli 180 miljard evorv, v Sloveniji 3,5 milijarde. Ta sredstva bi lahko namenili v raziskave in razvoj, v gospodarstvo, tja, kjer je pač denar potreben,« meni Šulinova in dodaja, da EU vzpodbuja države, da sprejemajo ustrezno zakonodajo in izvajajo ukrepe. Patricija Šulin je bila v službi v Davčni upravi, zato ocenjuje, da je slovenska zakonodaja dobra in da so organi tisti, ki skrbijo za to, da je korupcije čim manj in da se davke, ki so utajeni, izterja in povzročitelje ustrezno sankcionira.

 

Evropsko poslanko je doletelo tudi vprašanje glede prihodnosti madžarske stranke Fidesz. Pojasnila je, da so strakne, ki zahtevajo izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke, v manjšini, gre le za peščico strank. »20. marca imamo skupščino, kjer bomo najverjetneje glasovali o tem. Jaz bom podprla stranko Fidesz, poznam delovanje tako stranke kot tudi vlade Viktorja Orbana, ki je dvignila gospodarsko rast, veliko naredi za družine, za socialo, obvarovala je svoje meje ob prvem navalu migratov. Njegova politika gre zagotovo v pravo smer, je pa ne razumejo nekatere druge zahodne države EU znotraj tudi naše družine ELS, ki niso doživele strahot komunizma,« je bila jasna Šulinova.

 

Nadaljevala je z ukrepi, ki jih Unija namenja za mlade. Veliko pozornosti in tudi sredstev namenja zaposlovanju mladih v sklopu Pobude za zaposlovanje mladih, ki je namenjena temu, da se zaposli mladi, ki so nezaposleni do 27. leta. Vendar sama evropska pobuda ni dovolj, v kolikor država nima uspešnega gospodarstva in delovnih mest. Erasmus+ je poskrbel za milijone mladih, iz Slovenije odide vsako leto 4000 mladih na izmenjavo študija ali delovnih praks, tudi v Slovenijo prihajajo mladi iz drugih držav. V novem proračunu so poslanci izglasovali kar 45 milijard evrov za izvajanje tega programa, tako da za mlade je poskrbljeno. Ni sicer vse kot bi moralo biti, saj bi tudi države članice same morale več narediti. »Vedno znova pozabljamo, da evropski proračun predstavlja samo 1 % BDP, z preostalim denarjem države razpolagajo same, denimo štipendije, šolnine, to so stvari v katere se Bruselj ne vtika, ker nima pristojnosti,« je razložila Šulinova.

 

Evro kot valuta je za Slovenijo po prepričanju Patricije Šulin odlična valuta, ki si ne predstavlja, da ga ne bi prevzeli leta 2007. »S čim pa bi konkurirali, to je nepredstavljivo. Včasih se evro kritizira pa vendar menim, da je skupna valuta dobra za vse in da se bodo zanjo odločille tudi tiste članice, ki je še nimajo. Hrvaška si zelo prizadeva, mi smo jo hitro pridobili,  ker smo izpolnjevali pogoje, Hrvaška pa teh pogojev še nima,« je še pojasnila.

 

Ob koncu je poslanka spregovorila še o svojih politični poti, ki jo je pričela kot mestna svetnica v Novi Gorici med letoma 2010 in 2014. Vmes je bila eno leto tudi poslanka državnega zbora z času druge Janševe vlade. Delo najprej na lokalni in nato na državni ravni ji je dalo veliko izkušenj in odprlo nove poglede, kar ji pride še kako prav pri njenem delu v Bruslju. Pove še, da je v aktivno politiko vstopila relativno pozno, zavedala se je, da politika zahteva celega človeka, ona pa je tradicionalno vzgojena in ji družina ogromno pomeni. Tako mož kot sin jo pri njenem sedanjem delu zelo podpirata. V prostem času se najraje sprehaja v miru po poteh ob Trnovskem gozdu, z družino raziskuje evropske prestolnice, kadar ji čas dopušča, se odpravi tudi na smučanje.

 

»Jaz grem tokrat na volitve kot državljanka, ker sem na volitve vedno odhajala in ker smo doma bili tako vzgojeni, da je to ne samo pravica ampak tudi dolžnost, tudi sina sva z možem tako vzgojila,« je ob koncu pogovora v sklopu projekta »Tokrat grem volit« dejala Šulinova, ki se je odločila za ponovno kandidaturo zato, ker si je v tem mandatu nabrala ogromno izkušenj in znanja, ki je potrebno, da še uspešneje opravljaš svoje delo in narediš kaj velikega za Slovenijo.