Obvestilo o prekršku iz tujine mora biti v slovenščini Patriciji Šulin odgovarja Evropska komisija

Patricija Šulin je skupaj s slovenskimi evropskimi poslanci nedavno opozorila Evropsko komisijo na probleme, ko nekateri slovenski vozniki oz. lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških,  storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku.

 
Evropska komisija je v svojem odgovoru potrdila, da bi morala biti uporabljena slovenščina in da obveznost pošiljanja obvestil v jeziku države registracije velja za organe na vseh ravneh – od lokalne, regionalne do zvezne. Evropska komisija sicer ni pojasnila, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in Avstriji, vendar pa pred poslanskim vprašanjem, ki ga je zastavila Patricija Šulin s poslanskimi kolegi, še ni dobila uradne pritožbe glede njenega izvajanja v Italiji ali Avstriji. Glede na avstrijsko in nemško nacionalno zakonodajo bi naj sicer ti državi načeloma zagotavljali obveščanje v slovenščini. V kolikor pa bi Komisija našla dokaze, da sta Avstrija in Italija kršili obveznosti iz člena 5(3) Direktive, so zagotovili, da bi sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev izvrševanja prava EU, kakor je predvideno v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

 
V kolikor obvestilo torej ni v slovenščini, gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Če se vam kaj takega zgodi, se zato vsekakor pritožite na posebnem namenskem spletišču  https://ec.europa.eu/assets/sg/report-a-breach/complaints_sl/.

 

To spletišče lahko uporabite tudi v primeru katerekoli druge evropske zakonodaje, če menite, da je države ne izvajajo ustrezno.




Evropska komisija od Parlamenta dobila smernice za pripravo EU proračuna za 2020

“Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi, povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast so vidiki, ki v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost,” komentira smernice Evropskega parlamenta za pripravo letnega proračuna za leto 2020 Patricija Šulin, članica Odbora za proračun.

 

“Prost pretok ljudi znotraj EU je povezan oziroma odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja,” meni Šulinova in zato je ključno “zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti.” Hkrati pa Šulinova izpostavlja, da varnost še zdaleč niso le meje: “Na področju varnosti je treba zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.”

 

V sprejetih smernicah zahteva Evropski parlament od Komisije posebno poročilo o neporabljenih sredstvih na področju raziskovalnih programov. Nova Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, namreč omogoča, da se lahko neporabljena sredstva zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka. “Lansko leto Svet ni podprl tovrstne prerazporeditve, kar je velika škoda za razpoložljivost sredstev za raziskave in upam, da bomo v letošnjem postopku uporabili možnosti, ki so na voljo,” meni Šulinova.

 

Letni proračun 2020 bo zadnji v obstoječem večletnem finančnem okviru 2014 – 2020, zato bo treba predvideti zadostna sredstva, saj je mogoče pričakovati pospešitev implementacije kohezijskih programov in posledično več zahtevkov za plačila. “Velik izziv za letni proračun 2020 pa je tudi negotovost glede načina izstopa Združenega kraljestva iz EU”, je še poudarila Šulinova.

 

Večletni finančni okvir odraža Unijine politične prednostne naloge za sedemletno obdobje in določa zgornje meje porabe letnega proračuna. Od Lizbonske pogodbe naprej je to pravno zavezujoč dokument, na osnovi katerega se nato sprejema letni proračun. Pogodba o delovanju Unije določa faze in časovne roke proračunskega postopka. Komisija pripravi predlog letnega proračuna na osnovi smernic, ki jih dobi od Parlamenta in Sveta. Svoje stališče o predlogu najprej sprejme Svet, ki ga nato obravnava Parlament. Stališče Sveta lahko Evropski parlament potrdi ali pa sprejme dopolnitve. Ko Parlament predlaga spremembe, pride do t.i. spravnega postopka, kjer se morata Svet in Parlament v 21 dneh sporazumeti o proračunu.