Najnujnejše je ohraniti mir

Evropsko unijo so zelo prizadele ilegalne migracije, pred tem pa gospodarska kriza, zato ostaja pred velikimi izzivi za prihodnje.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin se je 9. maja v Idriji udeležila okrogle mize, ki je bila tudi domače-politično obarvana, saj sta se ji pogovoru pridružila poslanca državnega zbora Žan Mahnič in Danijel Krivec, ki sta skozi večer skušala izpostaviti večje težave slovenske gospodarske, socialne in zdravstvene politike, možnosti za spremembe in pomen evropske politike za njihovo oblikovanje.

 

Poslanca Krivec in Mahnič sta na okrogli mizi izpostavila različne težave, s katerimi se danes soočajo pri sodelovanju in iskanju rešitev z aktualno vlado. Gospod Krivec je izpostavil predvsem težave v sektorjih zdravstva in vojske, ki ju zaposleni zaradi slabih plač in delovnih pogojev hitro zapuščajo. Težavo vidi posledično tudi pri zaščiti slovenskih državljanov, še posebej danes, ko so ilegalna prečkanja v Slovenijo postala dnevna praksa. Z njim se ravno tako strinja poslanec Mahnič, ki obsoja premierjevo neodzivnost glede tako resne situacije, kot so ilegalne migracije. Izpostavlja tudi slabo zunanjo politiko aktualne vlade, ki bi lahko na mnoge načine Sloveniji omogočila gospodarski razvoj in tudi boljšo mednarodno zaščito. Vendar hkrati poudarja, si kljub vsem mednarodnim (še posebej evropskim) političnim dejavnikom moramo še vedno prizadevati za samostojne, močne nacionalne države v Evropski uniji ter ne za federacijo, h kateri težijo nekateri.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je k besedam svojih kolegov dodala še pomen aktivnega delovanja domače vlade za uspešno delovanje in predstavljanje Slovenije v Evropski uniji ter hkrati izpostavila potrebo po večjih varnostnih ukrepih za zaščito slovenskih in evropskih državljanov. Kot je nadaljevala, nam Evropska unija ne omogoča le varnosti, temveč tudi gospodarski razvoj: »Slovenija dobi od Evropske unije ogromno: ne samo prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev. Stopila je na skupni trg 500 milijonov ljudi, zato so lahko naša podjetja bolj konkurenčna, proizvodi se lahko prodajajo po bolj konkurenčni ceni. Denimo na področju izvoza: ta se je od leta 2004 do 2018 povečal s 5,4 milijard evrov na 38 milijard. Dvig je bil ravno tako na področju tujih investicij: te so s 5,4 milijard evrov poskočile na 32 milijard.« Evropska poslanka Šulin hkrati dodaja, da Evropska unija »ni popolna, ima pomanjkljivosti in o njih se moramo pogovarjati. Nedvomno pa so v teh zadnjih letih Evropsko unijo najbolj prizadele ilegalne migracije, pred tem gospodarska kriza, zato je ta pred velikimi izzivi,« in poudarila, da je pri tem najnujnejše ohraniti mir.

 

Patricija Šulin je izpostavila dobre prakse črpanja evropskih sredstev, ki jih lahko najdemo tudi na območju Idrije. Za kraj pa je predvsem pomembno ohranjanje in promocija klekljarstva, ki ima v Evropi in v svetu že dobro ime. Klekljarke so na povabilo evropske poslanke Šulin v Evropskem parlamentu en teden svoja ročna dela tudi razstavljale in tako Evropski uniji predstavile ponos slovenske kulturne dediščine. Šulinova je ravno tako izpostavila pomen kmetijstva, ki je pomembna panoga tudi na Idrijskem. Evropski poslanci so se zavzeli za to, da se ta sredstva v naslednjem finančnem okvirju za obdobje 2021-2027 ne zmanjšajo. Kot pravi okvir še ni bil sprejet, vendar upa, da se bodo sredstva ohranila v dosedanji višini.




Patricija Šulin obiskala številka regijska srečanja članov SDS

Evropska poslanka Patricija Šulin je v preteklih tednih obiskala regijska srečanja članov in simpatizerjev Slovenske demokratske stranke.

V petek, 12. aprila je bilo srečanje v Šempasu na Goriškem. Patricija Šulin je zbranim spregovorila o evropskih temah, med drugim pa je poudarila: „Če bom izvoljena, bom zagotovo še naprej branila vaše interese, se zavzemala za vaše pravice in svoboščine. Na to bom venomer opozarjala. Pometanje pod preprogo, ko nisi smel govoriti, to se je dogajalo v nekih drugih časih. Hvala Bogu živimo v demokraciji, ki je v Sloveniji šele v nekakem razvoju, vendar, kot je rekel marsikdo, ne poznamo boljšega sistema, kot je demokracija. Ni idealen, veliko pa še moramo storiti na tem področju.“ Ob koncu je se je zbranim zahvalila za podporo, še posebej pa tudi možu in sinu, saj gre za zahtevno in odgovorno poslanstvo, ki terja celega človeka in brez podpore najbližjih ji to ne bi uspevalo. Vse skupaj je povabila na volitve 26. maja, ko bo SDS ponovno zmagovalka evropskih volitev.

Naslednji dan v soboto so se člani Primorske regije zbrali pri Novakovem mlinu reki Reki na Ilirskobistriškem. V nagovoru je bila zelo kritična do zadnjih dveh vlad, ki sta v tej finančni perspektivi uspeli pridobiti le 18 % evropskih sredstev: „Denar bo ostal v Bruslju in počrpali ga bodo tisti, ki ga znajo počrpati. Krivda je na naših ministrstvih, ki ne pripravijo projektov dovolj zgodaj ali pa jih sploh ne pripravijo, da bi jih poslali v Bruselj. Ti projekti bi morali biti dodana vrednost za državo in Evropsko unijo.“ Spomnila je na leto 2012, ko je vodenje vlade prevzel Janez Janša in sprožil delovno obvezo na ministrstvih, da se projekti pripravijo tako, da se evropski milijoni uspešno počrpajo. Eno od ministrstev, ki je počrpalo največ denarja, je vodil Zvone Černač.

Patricija Šulin se je preko odbora za promet in turizem veliko ukvarjala tudi s kulturno dediščino: „Naša kulturna dediščina je del nas samih, je del naše identitete in to moramo ohraniti tudi za naše mlade, za naše prihodnje rodove,“ je dejala in zaključila s povabilom na evropske volitve 26. maja.

 

V sredo, 24. aprila, je v ljubljanskem hotelu Slon potekalo druženje ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke. Patricija Šulin je skupaj z ostalimi kandidati SDS za prihajajoče volitve v Evropski parlament izpostavila predvsem pomen sodelovanja in skrb za prihodnost. Rodnost mora biti prvenčna skrb tako evropske kot tudi slovenske politike. V nadaljevanju je Šulin ravno tako izpostavila svoje delo v evropskem odboru za proračun, v sklopu katerega se je med pogajanji zavzemala za „več denarja glede odprave brezposelnosti mladih, za raziskave in razvoj, več denarja za mala in srednja podjetja kot tudi za to, da se ne bi zmanjševala sredstva za kmetijstvo in kohezijo. In to sem z ostalimi kolegi poslanci kar v treh evropskih proračunih tudi dosegla. Ta denar bo še kako prišel prav tudi naši državi, vendar pa bo morala znati pravilno tudi črpati in koristiti. Žal preveliko krat ugotavljam, da se v Sloveniji evropska sredstva preslabo črpajo in v tej finančni perspektivi, ki se naslednje leto zaključuje, je bilo s strani Slovenije žal izkoriščenih slabih 20%.“ Hkrati je izpostavila, da imajo tu pomembno vlogo predvsem državni organi, natančneje pristojna ministrstva, da „pripravijo take programe, ki jih potem Evropska komisija oceni kot tiste, ki pomenijo dodano vrednost tako za Slovenijo kot tudi Evropsko unijo. V naslednji finančni perspektivi nas čaka približno toliko denarja kot v tej,“ je še poudarila evropska poslanka Patricija Šulin.

V petek, 26. aprila, je potekalo v Brežicah srečanje za člane iz Posavja. Patricija Šuin je poudarila, da si je na začetku mandata zadala cilj, da bo prirejala evropske večere in tako približala Bruselj domačim ljudem, ki se jim zdi, da je daleč. „Bila sem tudi v Krškem, kjer sem si ogledala leskovški grad in videla, kako pred našimi očmi razpada pomembna kulturna dediščina. Do danes vlada ni naredila ničesar.“

Šulinova je rekla, da je v Evropskem parlamentu med drugim delovala v Odboru za proračun, kjer so skupaj s kolegi uspeli, da se je znotraj letnih proračunov doseglo to, da so se sredstva razdelila na različne postavke. Dodala je, da podpira evropsko vojsko, saj se zavzema, da bi Evropa bolje varovala svoje zunanje meje. Svojo željo na udeležbo na volitvah je Šulinova naslovila predvsem na mlade.

 

27. aprila je evropska poslanka na Šmarjetni gori nad Kranjem obiskala srečanje Gorenjske regije. Spomnila je na bližnji datum 1. maj, ko praznujemo 15. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. „To se je slavnostno zgodilo prav v Novi Gorici na trgu Evropa na meji s sosednjo Italijo. V tleh je krog, ki ga je polovica na slovenskem ozemlju in polovica na italijanskem in označuje ta dogodek,“ je dejala in ljudi povabila k ogledu te znamenitosti.

Spomnila je na čas, ko je med državama še bila državna meja. Vesela je, da danes meje ni več in si je mladi ne znajo niti več predstavljati. „Evropska unija tako tako nam kot predvsem mladim nudi ogromno priložnosti, ki jih mladi znajo izkoristiti. Imamo prost pretok ljudi, kapitala in blaga. To ponuja ne samo Sloveniji ampak vsem državam, ki so vključene v EU, ogromno možnosti,“ je poudarila in ob tem dodala, da so bili zaradi vseh teh ugodnosti prav mladi tisti, ki so bili najbolj razočarani nad odločitvijo referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije.

 

V nedeljo, 28. aprila, pa se je Patricija Šulin udeležila še zadnjih dveh regijskih srečanj, Savinjsko-Šaleške v Braslovčah in Celjske regije v Žičah. Tudi tukaj je izpostavila problematiko črpanja evropskih sredstev, spregovorila o svojem preteklem delu in izpostavila nekatere dosežke. Svoje misli pa je zaključila v stilu slogana, s katero skupna lista SDS + SLS nastopa na tokratnih volitvah: „Skupaj smo močnejši še kako drži, saj lahko le s skupnimi močmi in z visoko udeležbo na evropskih volitvah dosežemo zmagovit rezultat za Slovenijo.“

Celjska 22 Celjska 23 gorenjska 2 gorenjska 4 gorenjska_šuli gorenjska_šulin 2 LJ regija_20190423_1 LJ regija_20190423_3 LJ regija_20190423_13 LJ regija_20190423_22 LJ regija_20190423_34 LJ regija_20190423_42 LJ regija_20190423_44 LJ regija_20190423_45 LJ regija_20190423_46 Posavska regija_20190426_17 Posavska regija_20190426_17A Posavska regija_20190426_17D Posavska regija_20190426_21 SAŠA regija MZ (4) SAŠA regija MZ (5) SAŠA regija MZ (7) SAŠA regija MZ (9) SAŠA regija MZ (10) Srečanje Goriške regije SDS_20190412_4 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_16 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_17 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_21 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_24 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_26 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_29 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_30 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_32 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_2 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_3 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_5 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_6 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_10 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_12 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_14 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_16 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_18 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_20 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_22




Tako na ravni EU kot doma bo treba več narediti na družinski politiki

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v soboto, 6. aprila 2019, gostja na srečanje članov SDS v Mariboru. V svojem nagovoru se je na začetku zahvalila predsedniku mariborskega odbora SDS mag. Dejanu Kalohu za povabilo. “Med vami se res lepo počutim. Veliko glasbe je v tem popoldnevu, kar me še posebej veseli. Tudi pri nas doma v naši družini smo veliko prepevali, oče je igral harmoniko, s sestro in mamo smo peli ljudske pesmi,” je dejala. Svojo misel je nadaljevala ob verzih ljudske pesmi “Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki me vodi do doma, kjer so mamca moja”, ki v sebi nosijo zelo veliko sporočilo, dati otroku krila, da odleti drugam in hkrati korenine, da ko odleti, ve, kam se vrniti. To je zelo pomembno pri vzgoji, zmeraj nam to ne uspe, pa vendarle imamo Slovenci globoke korenine tukaj doma, pravi poslanka Šulinova. Ob tem je še dodala, da vsi, ki se ob koncu tedna vračajo iz Bruslja, se veselijo tega dneva: “Verjemite, Slovenija je gledana iz tujine zelo zelo lepa, bistveno lepša kot takrat, ko si doma in se tega ne zavedaš.”

 

V nadaljevanju je spregovorila o svojem delu v Evropskem parlamentu. Poudarila je, da EU na področju mladih naredi zelo veliko, veliko sredstev je namenjenih za odpravo brezposelnosti mladih do tridesetega leta in so v pomoč državi članici, na državi članici pa je, da ustvaro tako okolje, ki sproža gospodarsko rast in nova delovna mesta. Opozorila je na zelo slabo demografsko slikov  Evropi. Statistični podatki kažejo, da je več tistih, ki so stari nad 65 let, kot tistih do 5 let in to je zelo zaskrbljujoče, če želimo, da se v Evropi ohrani zdajšnja raven prebivalstva, je dejala poslanka, ki meni, da bo potrebno tako na ravni EU še posebej pa doma narediti bistveno več na družinski politiki.

 

Evropska poslanka pravi, da je vesela, da se je Slovenija leta 2003 odločila, da postane članica EU in 1. 5. 2004 vanjo tudi vstopila. Konec leta 2007 je postala del Schengenskega območja in kot uradno valuto uvedla evro: “Skorajda si ne predstavljam niti v najbolj morečih sanjah, da Slovenija ne bi bila članica Evropske unije. Naše gospodarstvo bi bilo bistveno šibkejše, kot je sedaj in če bi ohranili tolar, ne vem s kom bi konkurirali, kakšen bi bile te menjalne vrednosti in tako naprej.”

 

“Menda v Sloveniji ni občine in kraja, kjer se nekaj ne bi zgradilo z evropskimi sredstvi, vi sami tukaj še najbolje veste, kaj je bilo s temi sredstvi zgrajeno v vaših krajih, povsod vidimo te table z evropsko zastavo, ki pomenijo, da je tisti kraj dobil evropska sredstva,” je dejala Šulinova. Pojasnila je, da je Slovenija zaenkrat še neto prejemnica evropskega denarja, približno 500 milijonov vsako letov vplačamo v skupni evropski proračun in približno milijardo dobi nazaj. V tej finančni perspektivi je Slovenija počrpala samo 18 % sredstev od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo. Ob teh sredstvih so na voljo tudi drugi skladi, sklad za strateške naložbe, ki daje enkratne priložnosti podjetnikom, tukaj smo tudi na repu.

Patricija Šulin pravi, da ljudje vprašajo, zakaj pa poslanci ne pomagajo pri tem. “Nimamo teh pristojnosti, to je domena in naloga domačih minsitristev, ki imajo strokovne službe za pripravo projektov. Tu je rak rana, ko se projekti niti ne začnejo pripravljati ali pa nekje na polovici ostanejo v predalu ministrstva zaradi menjave uradnika ali kakega drugega vzroka,” je pojasnila poslanka. Spomnila je na čas druge Janševe vlade, ki je, ko je že grozilo, da bomo morali Bruslju vračati denar, vzpodbudila te projekte, Evropska komisija jih je ocenila kot dobre in sredstva so bila počrpana, največ na nivoju občin, župani so bili zelo modri, da so počrpali iz kohezijskega sklada, po padcu Janševe vlade pa je spet vse zastalo.

 

Poslanka se je vprašala, koliko časa bo zdržala ta koalicija, ko se ministri menjajo skoraj vsak teden, predsednik vlade pa zavrne govor v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko razpravljal o prihodnosti EU ne samo s 751 evropskimi poslanci, ampak z državljani EU, ki jih je okoli pol milijarde. Številni predsedniki vlad prosijo in se pogajajo, da bi lahko govorili, on pa je to povabilo zavrnil z razlogom, da bo Evropski parlament nagovoril leta 2021, ko bo Slovenije predsedovala Svetu Evropske unije. “Če si že v fazi, ko se pripravljaš na predsedovanje in nimaš vizije za prihodnost EU, kako boš čez dve leti vodil Svet EU?” se čudi Šulinova. Kot drugo zadevo je izpsotavila njegove strokovne sodelavce, če mu niso sposobni pripraviti nekega vpogleda v prihodnost v okviru že danih smernic. Kot tretjo zadevo pa je izpostavila, da je najbrž zagata pri tem, da se po končanem nagovoru poslanci odzovejo z vprašanji in Šarec morda nima dovolj znanja, da bi odgovarjal na njihova vprašanja. “To vsekakor ni dobra popotnica za predsedovanje.”

 

Ob koncu nagovora je kandidatka za evropsko poslanko Patricija Šulin vse zbrane povabila na volitve 26. maja: “Skupaj s SLS smo močnejši, skupaj bomo zapeli in odšli na volitve!”




Slovenija iz evropskega proračuna dobi približno dvakrat toliko kot vanj vplača

Občinski odbor SDS Pivka je skupaj z evropsko poslanko Patricijo Šulin v petek, 5. aprila 2019, v Krpanovem domu pripravil evropski večer z naslovom “Od Bruslja do Pivke”. Ob Patriciji Šulin, kandidatki za evropsko poslanko sta o aktualnih temah spregovorila še poslanca državnega zbora Anja Bah Žibert in Zvone Černač.

 

Patricija Šulin je najprej spregovorila o nekaterih uspehih mandata, ki se počasi izteka. Bilo je zelo veliko aktivnosti, v katere je bila poslanka vključena. „Za cilj sem si zadala, da Evropo v smislu delovanja institucij približamo ljudem, kajti ko sem se gibala med našimi volivci, sem opazila, da se jim zdi Bruselj še vedno zelo zelo oddaljen, čeprav se zelo dotika našega vsakdana,“ je dejala.

 

Šulinova je bila polnopravna članica odbora za proračun. Leta 2014 je predvsem področje Pivke in Postojne prizadel močan žledolom. V Evropskem parlamentu je Patricija Šulin sodelovala pri postopkih, ki so Sloveniji zagotovili pomoč iz evropskega sklada za primer naravnih nesreč v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. V okviru istega odbora je bila dejavna v trialogu Parlamenta z Evropskim svetom in Evropsko komisijo. „Poslanci smo dosegli, da je bilo za zaposlovanje mladih, za raziskave in inovacije ter za mala in srednja podjetja namenjenih več sredstev, kot jih je sicer predvidela Komisija,“ je razložila poslanka.

 

Veliko se je ukvarjala z odpravo birokracije, ki mnogokrat predstavlja oviro, ko nekdo želi priti do evropskih sredstev. „Žal je Slovenija te predpise, ki jih predpiše Bruselj, še nadgradila in našim podjetnikom slovenska birokracija povzroča še dodatne težave,“ je dejala in dodala, da je čas, da se postopki poenostavijo, ker preveč dušijo gospodarstvo.

 

Tudi Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu črpanja evropskih sredstev. „V SDS smo bili tisti, ki smo odprli to temo, kaj se dogaja na tem področju. Upam, da se na ministrstvu sedaj, ko smo sprejeli nekatere sklepe, stvari premikajo in bodo naredili korak naprej. Stanje na tem ministrstvu je bilo katastrofalno, nihče ni vedel, kaj kdo počne, vseeno jim je bilo, kaj bo s temi sredstvi, kot da jih Slovenija ne bi potrebovala,“ je bila ogorčena poslanka. Dodala je, da se je vlada Janeza Janše močno zavedala, kaj pomenijo ta sredstva. Ljudi je spomnila, da je v skoraj vsakem kraju bila tabla, ki je označevala, da se je nek projekt izpeljal s pomočjo evropskih sredstev. Takrat se je videl velik premik v razvoju države.

 

Zvonko Černač je najprej spomnil, da ima Slovenija trenutno to srečo, da je bilo lani gospodarstvo zelo uspešno, k temu pa je največ pripomogel izvoz. Zato so bile tudi državne blagajne zelo polne. Opozoril je, da ko so razmere tako ugodne, se mora razmišljati za naprej, ko se bo ta cikel rasti začel ustavljati. Žal se je to že začelo dogajati, sedanja vlada pa tega ne vidi. Seveda morajo ljudje čutiti ugodne razmere, a jih večina ne čuti. Če so se na eni strani dvignile plače in pokojnine, so se na drugi strani občutno povišali stroški na vseh področjih, npr. v vrtcih, domovih za ostarele, komunali.

 

„Mi smo na to opozorili, a opozorila niso zalegla. Glede na to, da imamo fiskalni svet in ustavno pravilo, ki določa, da morajo biti te stvari urejene in uravnotežene, pač ne ostane nič drugega, kot da se vloži postopke presoje tega rebalansa in to bomo tudi naredili,“ je bil odločen poslanec.

 

Patricija Šulin je v nadaljevanju spregovorila o pogledu Evropske komisije na Slovenijo. Dvakrat je že okrcala slovenski proračun, ki je bil poslan v Bruselj. Najprej takoj na začetku nastopa te vlade, ker je bil nerazvojno naravnan in ni bil narejen v skladu s priporočili Komisije. „Mislim, da si Komisija počasi ustvarja neko sliko te nove vlade in najbrž ta slika ni taka, kot bi mi želeli – da bi delala v smer razvoja in blaginje državljanov,“ je poudarila evropska poslanka. Pojasnila je, da Slovenija v skupni evropski proračun v skladu s pravili prispeva 1 % BDP, kar znaša okrog 500 milijonov evrov letno, nazaj pa dobi približno milijardo evrov.

 

„Ta sredstva bi morala Slovenija bolje izkoristiti. Poleg tega so na voljo tudi drugi skladi, iz katerih je možno črpati, med drugim tudi evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija ponovno na repu,“ je izpostavila in nadaljevala, da sredstva, ki ostanejo, potem počrpajo tisti, ki to znajo, ki EU prepričajo, da imajo pripravljene projekte in programe, ki so dodana vrednost tako sami državi kot celotni EU. Kot veliko slabost Slovenije je označila to, da nimamo pokrajin: „Če bi imeli pokrajine, bi lažje prišli do evropskih sredstev in to je želela uvesti takratna prva Janševa vlada.“

 

Evropska poslanka je izrazila tudi ogorčenje in zaskrbljenost nad ravnanjem predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil povabilo, da v Evropskem parlamentu nagovori Evropejce in jim predstavi svojo vizijo Evrope. „Skrbi me, da tudi tisti, ki so ob njem, niso bili v stanju pripraviti nekega pogleda na Evropsko unijo v prihodnosti,“ kar je slab obet za naprej, ko bo leta 2021, če se aktualna vlada do takrat obdrži, Marjan Šarec predsedoval EU.

 

Anja Bah Žibert je spregovorila o pomembnosti evropskih volitev iz vidika varnosti. Migracijski val je označila za velik problem in poudarila, da moramo jasno ločiti med begunci in ekonomskimi migranti, ki so prišli v Evropo po boljši zaslužek in tudi z drugimi nameni, spomnila je na teroristične napade po evropskih mestih. Varnostno vprašanje je označila za velik izziv. „Nekateri dokumenti, ki so bili sprejeti v posameznih državah EU, kot je npr. Marakeška deklaracija, so problem,“ je bila odločna poslanka, ki je prepričana, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane, v Marakeški deklaraciji pa jasno piše, da mora biti zdravstvena pomoč migrantom namenjena nemudoma.

 

„Naši ljudje so v čakalnih vrstah, čakajo po dve leti na operacijo, njim se pa nudi takojšnja pomoč in to na vseh področjih. V šolah naj bi se učitelji poskušali posvetiti njim na način, da se jim omogoča njihov jezik, njihova kultura. To ni integracija!“ Poslanka je spomnila na čas, ko je v Slovenijo prišlo 70 tisoč beguncev iz Bosne, množica se jih je res integrirala, so del naše kulture, delajo, migranti pa tega ne želijo, njihov cilj je pripeljati sem svojo kulturo, zato je pomembno vprašanje v prihodnosti, na kakšen način bomo to reševali. Poudarila je, da ima SDS tukaj jasno stališče, predsednik Janez Janša je v svojem govoru že na začetku velikega migracijskega vala predlagal, da je treba iskati rešitve na območjih, kjer ti ljudje živijo, ne da hodijo sem, da tam vzpostavijo normalno življenje, da se razvijajo.

 

Anja Bah Žibert je strnila, da so evropske volitve izrednega pomena, pomembno je, da Evropska ljudska stranka, ki ima jasne smernice na tem področju, zopet dobi večino predstavnikov, da bo lahko tvorila uspešno Evropsko komisijo in reševala kritična vprašanja, ki so pred nami.

 

Zvonko Černač je komentiral oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki je v stanju miru ocenjena kot zadostna, v stanju vojne pa kot nezadostna. Poslanec ne dvomi, da če bi ljudi še enkrat vprašali, da bi se enako odločili glede vstopa v NATO. „Odgovornost za slovensko vojsko je na tistih, ki so po zakonih in po ustavi najbolj odgovorni,“ je dejal. V zadnjih letih je vladajoča elita očitno zavestno zniževala sredstva za obrambo in preprečila motivacijo mladih, da bi se odločili za ta poklic. Zaskrbljen je, ker pri vrhovnem poveljniku ni zaznal zaskrbljenosti, ker ni predstavil v nekaj točkah, kaj pričakuje, da se spremeni, da se stanje izboljša.

 

Černač je prepričan, da v Sloveniji čutimo neko pomanjkanje odgovornih, sposobnih ljudi na več področjih. Eno izmed teh je po njegovem tudi zdravstvo. „Nobene potrebe ni, da imamo tako stanje. Tudi tisti, ki govorijo, da je problem denar, govorijo zato, da iščejo neke izgovore. Ukrepi, ki so bili na gasilski način sprejeti s strani novega ministra, ne gredo v pravo smer. Bistveno bi izboljšali nivo storitev, sploh na področju družinske medicine, ki se sedaj sesuva. Če bi podelili več koncesij, bi se zadeve hitro uredile,“ je zagotovil Černač.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je apelirala na zbrane, da se volitev udeležujejo v čim večjem številu, ne glede na to, kakšne volitve so: lokalne, parlamentarne, evropske ali referendumi. Spomnila je, da je bila pred petimi leti Slovenija volilna udeležba med najnižjimi v EU. Poudarila je, da je napačna miselnost, da bo nekdo že uredil stvari, ker jih ne bo, sploh pa ne takšna vlada, kot jo imamo sedaj.




Slovenija ima na voljo za razvoj 5 milijard evrov sredstev, a jih slabo izkorišča

Patricija Šulin, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu iz vrst SDS/EPP je v petek, 22. marca 2019, skupaj z Mestnim odborom SDS Koper na Obali pripravila zanimiv evropski večer z naslovom „Kaj Evropa počne za vas?“.

Evropska poslanka je zbrane povabila na volitve, ki bodo 26.maja letos. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je bila volilna udeležba v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, le 24,55 %. „Evropske volitve so zelo pomembne, da se jih udeležimo, saj se nahajamo v negotovih časih, porastu populizma, varnostne razmere v EU je potrebno okrepiti,“ je poudarila Šulinova.

V nadaljevanju je predstavila prednosti članstva v EU za Slovenijo. V celotnem sedemletnem finančnem obdobju, ki traja od leta 2014 do leta 2020 je Slovenija upravičena do približno 5 milijard evrov sredstev, a ta niso avtomatično zagotovljena. Slovenija največ sredstev iz proračuna Unije porabi za regije, to je več kot 60 %, predvsem z vlaganji v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter zaposlovanje mladih. Nekaj več kot 20 % sredstev gre za kmetijstvo.

Evropska unija podpira manj razvite regije. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada,“ je pojasnila poslanka.

Spomnila je tudi na 20. obletnico uvedbe skupne evropske valute evro, ki je stabilna valuta in ponuja številne ugodnosti. „Po zaslugi denarne politike Evropske centralne banke letno privarčujejo okrog 50 milijard evrov,“ je dodala. Vloge varčevalcev so po vsej EU zajamčene do višine 100.000 evrov v primeru propada banke. Jamstvo se financira iz nacionalnih sredstev.

Naslednji pomemben ukrep, ki ga zelo občutimo vsi državljani, je z junijem 2017 ukinjeno gostovanje pri telefonskih pogovorih, podatkovnih storitvah in pošiljanju kratkih sporočil v tujih mobilnih omrežjih pri naših začasnih potovanjih v tujini.

Evropska unija veliko pozornosti namenja zaposlovanju mladih preko namenske Sheme. Več kot 9 milijonov mladih Evropejcev je tako dobilo zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo s pomočjo evropskega jamstva za mlade.

V zadnjih letih je v večjih evropskih mestih vse bolj prisoten pojav terorizma, zato Europolov novi evropski center za boj proti terorizmu podpira nacionalna prizadevanja za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

Evropska unija se je odločila za zmanjševanje in odpravljanje preobsežne birokracije, čas je, da jo zmanjša tudi Slovenija, je prepričana Patricija Šulin, ki se ji zdi nedopustno, da predsednik vlade Šarec ni sprejel povabila za razpravo o prihodnosti EU na marčevskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Ob koncu je evropska poslanka, ki deluje v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, namenila nekaj besed tudi nedavnemu dogajanju okoli izključitve stranke Fidesz madžarskega premierja Orbana iz EPP. Predlog o zamrznitvi članstva v EPP je označila kot modrost Viktorja Orbana, tako gre stranka na volitve enotna, kar je dober obet za odličen rezultat.

Gost evropskega večera je bil tudi poslanec slovenskega Državnega zbora in nekdanji minister Zvone Černač, ki je spomnil na brexit, ki bo kot kaže očitno za nekaj časa preložen. Ob tem je poudaril, da pa zaenkrat ni pričakovati, da bi britanskemu vzoru sledilo več drugih držav.

Seveda je nekdanji infrastrukturni minister komentiral tudi aktualno dogajanje okoli gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, očitno se bodo tukaj ponovile zgodbe o gigantskih preplačilih večjih gradbenih projektov, kadar ima v rokah oblast levica.

Černač je opozoril tudi na izjemno slabo črpanje evropskih sredstev, za kar je odgovorna vlada. Ta trend je značilen za levičarske vlade, druga vlada Janeza Janše ga je v svojem kratkem mandatu obrnila in počrpala večino sredstev, potem se je to spet ustavilo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe.

V Sloveniji je že dalj časa najbolj pereč problem zdravstvo, zato je Černač spomnil, da je že nekaj let tako od prejšnje kot aktualne vlade poslušamo o nujnosti zdravstvene reforme, ki je ni od nikoder, Slovenska demokratska stranka jo ima pripravljeno, vendar takšne reforme leve koalicije niso pripravljene sprejeti. Po njegovem mnenju pa bi bilo nujno potrebno sprejeti tudi pokojninsko reformo.

Tudi Zvone Černač je ob koncu zbrane povabil na evropske volitve, na katerih odločamo tako o prihodnosti Evrope kot tudi Slovenije.

1621. 1624. 1631. 1632. 1636. 1638. 1655.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.




Evropska monetarna unija mora postati še močnejši motor blaginje za vse države članice

»V januarju smo obeležili 20. obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v razpravi o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada dejala evropska poslanka Patricija Šulin, članica Odbora za proračun.

 

Šulinova podpira ustanovitev Evropskega denarnega sklada: »Preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad je korak v pravo smer, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente«.

 

Evropska poslanka, ki je tudi nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna, opozarja na nujnost ustreznega nadzora nad Evropskim denarnim skladom. »Ne smemo pa pozabiti na ustrezen nadzor, ki ga mora vršiti tako Evropski parlament kakor tudi nacionalni parlamenti, Evropskemu računskemu sodišču pa moramo dati jasna revizijska pooblastila ter formalno vlogo v postopku razrešnice,« je še dejala Patricija Šulin.

 

Evropska komisija je konec leta 2017 predlagala nadgraditev strukture evropskega mehanizma za stabilnost za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada, ki bo vključen v pravni okvir EU. V skladu s tem predlogom bo Evropski denarni sklad vzpostavljen kot edinstven pravni subjekt v okviru prava Unije. Evropski denarni sklad bo nasledil evropski mehanizem za stabilnost, pri čemer bodo njegove sedanje finančne in institucionalne strukture ostale tako rekoč nespremenjene.