Tokrat grem volit, ker to ni samo pravica, ampak tudi dolžnost

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v petek, 8. marca 2019, gostja v pogovoru v živo na Facebooku v okviru projekta »Tokrat grem volit«. Spregovorila je o svojem delu v Evropskem parlamentu, o ženskah v politiki, programih za mlade, predstavila svoje poglede na nekatare izpostavljene teme in se dotaknila tudi svojega osebnega življenja.

 

Poslanka Šulinova je polnopravna članica Odbora za proračun, ki je eden od najpomembnejših odborov, saj brez denarja ne bi mogli izvajati evropskih programov. Trikrat je sodelovala v tako imenovanem spravnem postopku, to je trialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo in sicer pri pripravi proračuna za leta 2016, 2017 in 2019. »Poslancem je na ta način uspelo zagotoviti več sredstev za zaposlovanje mladih, za mala in srednje velika podjetja ter za raziskave in inovacije,« je pojasnila.
Pri pripravi proračuna vedno potekajo zahtevna pogajanja. »Letošnji in tudi za leto 2020, ki že ima svoje okvire, stremi k dvigu gospodarske rasti, delovnim mestom ter varnosti in ureditvi migracij. Znotrja tega smo poslanci izborili za vsa ta področja še nekaj več dodatnih sredstev, kot jih je predvidela Komisija,« je dejala Šulinova in opozorila, da bo po izstopu Združenega kraljestva nastala vrzel, ki se pri proračunih za leti 2019 in 2020 še ne bo občutila, kasneje pa zelo, saj je Britanija druga največja neto vplačnica v skupni evropski proračun.

 

Sodeluje tudi v Odboru za nadzor proračuna, ki spremlja porabo denarja, ki ga evropski proračun in ostali skladi znotraj EU namenjajo za projekte tako v državah članicah kot tudi v državah, ki se EU želijo pridružiti. Šulinova je dejala, da je bila kolegi na misiji v Srbiji, ki je prejela 218 milijonov evrov, bili so tudi na Hrvašekm in ugotovili, da so bili vsi projekti uspešno izpeljani in denar porabljen tako, kot predvidevajo pravila Komisije.

 

Tretji pomemben odbor, v katerem sodeluje, je Odbor za promet in turizem, ki je tudi za Slovenijo zelo pomemben, meni Patricija Šulin, ker se kar 30 % BDP v Sloveniji ustvari prav na segmentu turizem, prav tako pa je za našo državo zelo pomembnen tudi prometni sektor. Evropski poslanci se sedaj v zaključku madnata ukvarjajo s sprejemanjem pomembnega mobilnostnega paketa. V pogovoru pa je poslanka Šulinova spregovorila tudi o svoji nedavni zahtevi Evropski komisiji o kršitvi direktive o pošiljanju obvestil o storjenih  prometnih prekrških, saj se je več slovenskih voznikov pritožilo, da so za prometne prekrške, storjene v Avstriji oz. Italiji dobili obvestila v nemškem oz. italijanskem jeziku.

 

Patricija Šulin je bila med pobudnicami projekta AMBER Alert, ki jo je sopodpisalo več kot 500 evropskih poslancev. Gre za organizacijo, ki se ukvarja z iskanjem pogrešanih otrok. Znotraj EU se na mejah letno izgubi okoli 250 tisoč otrok in v kolikor otrok ni najden v 76 urah, je velika verjetno, da bo najden mrtev, z odvzetimi organi ali kakorkoli drugače zlorabljen. K tej mreži je pristopila večina evropskih držav, Patricija Šulin je naslovila pobudo na takratno slovensko vlado, vendar k tej mreži žal niso pristopili z odgovorom, da to pri nas uspešno preiskuje policija sama in da takih primerov izginotja otrok, ko prečkajo mejo, v Sloveniji nimamo.

 

Patricija Šulin je spomnila, da se mladi ne udeležujejo volitev na vseh ravneh, na prejšnjih evrospkih volitvah leta 2014 je bila udeležba v Sloveniji nasploh med najnižjimi v Evropi. »Ves mandat sem se trudila, da sem prirejala evropske večere po celotni državi, nekaj več kot 50 dogodkov. Vabili smo preko Facebooka in drugih medijev, vendar sem ponovno opazila, daje bilo tam malo mladih, si pa predstavljam, da mogoče spremljajo naše delo po bližje preko spletnih omrežij,« je dejala. Projekt »Tokrat grem volit« se evropski poslanki zdi zelo vzpodbuden. »Ko sem prihajala, sem zunaj videla veliko mladih, srednješolcev, kar je zelo pohvalno, da si lahko pridejo pogledat delovanje in sestavo evropskih institucij,« je še dodala.

 

Poslanci imajo na voljo tudi sredstva, s katerimi lahko pripeljejo mlade v sam Evropski parlament. Tako je tudi Patricija Šulin v Bruslju gostila kar nekaj skupin mladih, navdušena pa je tudi nad šolami, ambasadorkami Evropskega parlamenta, na katere so jo večkrat povabili.

 

Evropski parlament z zakonodajo poskuša vplivati na zastopanost spolov po kvotah v višini 40 procentov. Sestava Evropskega parlamenta je po besedah Šuline podobna kot je v Sloveniji, nekaj več kot tretjina je žensk, jo pa žalosti, da od nastanka EU do sedaj še  nobena ženska ni predsedovala Evropski komisiji, med predsedniki Evropskega parlamenta pa sta bili samo dve ženski predsednici.

 

Patricija Šulin meni, da se bodo med mlajšimi generacijami morda ženske v večjem številu odločale o vstopu v politiko. »Sodelovanje med moških in žensko na vseh področjih, tudi v politiki, lahko obrodi boljšo idejo, drug pogled, neko ne tako robato razmišljanje ali ne tako striktne ukrepe, ko si jih včasih zamislijo moški,« je bila nekoliko hudomišna.

 

Beseda je nanesla tudi na volitve. Nekatere države, denimo Belgija, Grčija, Luksemburg, Ciper, imajo obvezno udeležbo na volitvah. »Živimo v demokratičnem svetu, zanimivo je, da se ljudje svoje pravice in obveznosti ne zavedajo dovolj,« je zaskrbljena Šulinova. »Z odhodom na volitve oddaš svoj glas, pripomoreš k temu, kdo bo izvoljen, včasih nismo zadovoljni z izidom, vendar to ni vzrok, da bi ljudje ostajali doma. Morali bi se zavedati te pravice, do katere nismo prišli tako zlahka, še posebej ženske,« je še dodala.

 

Veliko se je ukvarjala s področjem davčnih utaj in korupcije. »Korupcija je velik problem, v EU se letno izgubi okoli 180 miljard evorv, v Sloveniji 3,5 milijarde. Ta sredstva bi lahko namenili v raziskave in razvoj, v gospodarstvo, tja, kjer je pač denar potreben,« meni Šulinova in dodaja, da EU vzpodbuja države, da sprejemajo ustrezno zakonodajo in izvajajo ukrepe. Patricija Šulin je bila v službi v Davčni upravi, zato ocenjuje, da je slovenska zakonodaja dobra in da so organi tisti, ki skrbijo za to, da je korupcije čim manj in da se davke, ki so utajeni, izterja in povzročitelje ustrezno sankcionira.

 

Evropsko poslanko je doletelo tudi vprašanje glede prihodnosti madžarske stranke Fidesz. Pojasnila je, da so strakne, ki zahtevajo izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke, v manjšini, gre le za peščico strank. »20. marca imamo skupščino, kjer bomo najverjetneje glasovali o tem. Jaz bom podprla stranko Fidesz, poznam delovanje tako stranke kot tudi vlade Viktorja Orbana, ki je dvignila gospodarsko rast, veliko naredi za družine, za socialo, obvarovala je svoje meje ob prvem navalu migratov. Njegova politika gre zagotovo v pravo smer, je pa ne razumejo nekatere druge zahodne države EU znotraj tudi naše družine ELS, ki niso doživele strahot komunizma,« je bila jasna Šulinova.

 

Nadaljevala je z ukrepi, ki jih Unija namenja za mlade. Veliko pozornosti in tudi sredstev namenja zaposlovanju mladih v sklopu Pobude za zaposlovanje mladih, ki je namenjena temu, da se zaposli mladi, ki so nezaposleni do 27. leta. Vendar sama evropska pobuda ni dovolj, v kolikor država nima uspešnega gospodarstva in delovnih mest. Erasmus+ je poskrbel za milijone mladih, iz Slovenije odide vsako leto 4000 mladih na izmenjavo študija ali delovnih praks, tudi v Slovenijo prihajajo mladi iz drugih držav. V novem proračunu so poslanci izglasovali kar 45 milijard evrov za izvajanje tega programa, tako da za mlade je poskrbljeno. Ni sicer vse kot bi moralo biti, saj bi tudi države članice same morale več narediti. »Vedno znova pozabljamo, da evropski proračun predstavlja samo 1 % BDP, z preostalim denarjem države razpolagajo same, denimo štipendije, šolnine, to so stvari v katere se Bruselj ne vtika, ker nima pristojnosti,« je razložila Šulinova.

 

Evro kot valuta je za Slovenijo po prepričanju Patricije Šulin odlična valuta, ki si ne predstavlja, da ga ne bi prevzeli leta 2007. »S čim pa bi konkurirali, to je nepredstavljivo. Včasih se evro kritizira pa vendar menim, da je skupna valuta dobra za vse in da se bodo zanjo odločille tudi tiste članice, ki je še nimajo. Hrvaška si zelo prizadeva, mi smo jo hitro pridobili,  ker smo izpolnjevali pogoje, Hrvaška pa teh pogojev še nima,« je še pojasnila.

 

Ob koncu je poslanka spregovorila še o svojih politični poti, ki jo je pričela kot mestna svetnica v Novi Gorici med letoma 2010 in 2014. Vmes je bila eno leto tudi poslanka državnega zbora z času druge Janševe vlade. Delo najprej na lokalni in nato na državni ravni ji je dalo veliko izkušenj in odprlo nove poglede, kar ji pride še kako prav pri njenem delu v Bruslju. Pove še, da je v aktivno politiko vstopila relativno pozno, zavedala se je, da politika zahteva celega človeka, ona pa je tradicionalno vzgojena in ji družina ogromno pomeni. Tako mož kot sin jo pri njenem sedanjem delu zelo podpirata. V prostem času se najraje sprehaja v miru po poteh ob Trnovskem gozdu, z družino raziskuje evropske prestolnice, kadar ji čas dopušča, se odpravi tudi na smučanje.

 

»Jaz grem tokrat na volitve kot državljanka, ker sem na volitve vedno odhajala in ker smo doma bili tako vzgojeni, da je to ne samo pravica ampak tudi dolžnost, tudi sina sva z možem tako vzgojila,« je ob koncu pogovora v sklopu projekta »Tokrat grem volit« dejala Šulinova, ki se je odločila za ponovno kandidaturo zato, ker si je v tem mandatu nabrala ogromno izkušenj in znanja, ki je potrebno, da še uspešneje opravljaš svoje delo in narediš kaj velikega za Slovenijo.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.




Evropska monetarna unija mora postati še močnejši motor blaginje za vse države članice

»V januarju smo obeležili 20. obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v razpravi o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada dejala evropska poslanka Patricija Šulin, članica Odbora za proračun.

 

Šulinova podpira ustanovitev Evropskega denarnega sklada: »Preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad je korak v pravo smer, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente«.

 

Evropska poslanka, ki je tudi nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna, opozarja na nujnost ustreznega nadzora nad Evropskim denarnim skladom. »Ne smemo pa pozabiti na ustrezen nadzor, ki ga mora vršiti tako Evropski parlament kakor tudi nacionalni parlamenti, Evropskemu računskemu sodišču pa moramo dati jasna revizijska pooblastila ter formalno vlogo v postopku razrešnice,« je še dejala Patricija Šulin.

 

Evropska komisija je konec leta 2017 predlagala nadgraditev strukture evropskega mehanizma za stabilnost za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada, ki bo vključen v pravni okvir EU. V skladu s tem predlogom bo Evropski denarni sklad vzpostavljen kot edinstven pravni subjekt v okviru prava Unije. Evropski denarni sklad bo nasledil evropski mehanizem za stabilnost, pri čemer bodo njegove sedanje finančne in institucionalne strukture ostale tako rekoč nespremenjene.