Tako na ravni EU kot doma bo treba več narediti na družinski politiki

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v soboto, 6. aprila 2019, gostja na srečanje članov SDS v Mariboru. V svojem nagovoru se je na začetku zahvalila predsedniku mariborskega odbora SDS mag. Dejanu Kalohu za povabilo. “Med vami se res lepo počutim. Veliko glasbe je v tem popoldnevu, kar me še posebej veseli. Tudi pri nas doma v naši družini smo veliko prepevali, oče je igral harmoniko, s sestro in mamo smo peli ljudske pesmi,” je dejala. Svojo misel je nadaljevala ob verzih ljudske pesmi “Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki me vodi do doma, kjer so mamca moja”, ki v sebi nosijo zelo veliko sporočilo, dati otroku krila, da odleti drugam in hkrati korenine, da ko odleti, ve, kam se vrniti. To je zelo pomembno pri vzgoji, zmeraj nam to ne uspe, pa vendarle imamo Slovenci globoke korenine tukaj doma, pravi poslanka Šulinova. Ob tem je še dodala, da vsi, ki se ob koncu tedna vračajo iz Bruslja, se veselijo tega dneva: “Verjemite, Slovenija je gledana iz tujine zelo zelo lepa, bistveno lepša kot takrat, ko si doma in se tega ne zavedaš.”

 

V nadaljevanju je spregovorila o svojem delu v Evropskem parlamentu. Poudarila je, da EU na področju mladih naredi zelo veliko, veliko sredstev je namenjenih za odpravo brezposelnosti mladih do tridesetega leta in so v pomoč državi članici, na državi članici pa je, da ustvaro tako okolje, ki sproža gospodarsko rast in nova delovna mesta. Opozorila je na zelo slabo demografsko slikov  Evropi. Statistični podatki kažejo, da je več tistih, ki so stari nad 65 let, kot tistih do 5 let in to je zelo zaskrbljujoče, če želimo, da se v Evropi ohrani zdajšnja raven prebivalstva, je dejala poslanka, ki meni, da bo potrebno tako na ravni EU še posebej pa doma narediti bistveno več na družinski politiki.

 

Evropska poslanka pravi, da je vesela, da se je Slovenija leta 2003 odločila, da postane članica EU in 1. 5. 2004 vanjo tudi vstopila. Konec leta 2007 je postala del Schengenskega območja in kot uradno valuto uvedla evro: “Skorajda si ne predstavljam niti v najbolj morečih sanjah, da Slovenija ne bi bila članica Evropske unije. Naše gospodarstvo bi bilo bistveno šibkejše, kot je sedaj in če bi ohranili tolar, ne vem s kom bi konkurirali, kakšen bi bile te menjalne vrednosti in tako naprej.”

 

“Menda v Sloveniji ni občine in kraja, kjer se nekaj ne bi zgradilo z evropskimi sredstvi, vi sami tukaj še najbolje veste, kaj je bilo s temi sredstvi zgrajeno v vaših krajih, povsod vidimo te table z evropsko zastavo, ki pomenijo, da je tisti kraj dobil evropska sredstva,” je dejala Šulinova. Pojasnila je, da je Slovenija zaenkrat še neto prejemnica evropskega denarja, približno 500 milijonov vsako letov vplačamo v skupni evropski proračun in približno milijardo dobi nazaj. V tej finančni perspektivi je Slovenija počrpala samo 18 % sredstev od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo. Ob teh sredstvih so na voljo tudi drugi skladi, sklad za strateške naložbe, ki daje enkratne priložnosti podjetnikom, tukaj smo tudi na repu.

Patricija Šulin pravi, da ljudje vprašajo, zakaj pa poslanci ne pomagajo pri tem. “Nimamo teh pristojnosti, to je domena in naloga domačih minsitristev, ki imajo strokovne službe za pripravo projektov. Tu je rak rana, ko se projekti niti ne začnejo pripravljati ali pa nekje na polovici ostanejo v predalu ministrstva zaradi menjave uradnika ali kakega drugega vzroka,” je pojasnila poslanka. Spomnila je na čas druge Janševe vlade, ki je, ko je že grozilo, da bomo morali Bruslju vračati denar, vzpodbudila te projekte, Evropska komisija jih je ocenila kot dobre in sredstva so bila počrpana, največ na nivoju občin, župani so bili zelo modri, da so počrpali iz kohezijskega sklada, po padcu Janševe vlade pa je spet vse zastalo.

 

Poslanka se je vprašala, koliko časa bo zdržala ta koalicija, ko se ministri menjajo skoraj vsak teden, predsednik vlade pa zavrne govor v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko razpravljal o prihodnosti EU ne samo s 751 evropskimi poslanci, ampak z državljani EU, ki jih je okoli pol milijarde. Številni predsedniki vlad prosijo in se pogajajo, da bi lahko govorili, on pa je to povabilo zavrnil z razlogom, da bo Evropski parlament nagovoril leta 2021, ko bo Slovenije predsedovala Svetu Evropske unije. “Če si že v fazi, ko se pripravljaš na predsedovanje in nimaš vizije za prihodnost EU, kako boš čez dve leti vodil Svet EU?” se čudi Šulinova. Kot drugo zadevo je izpsotavila njegove strokovne sodelavce, če mu niso sposobni pripraviti nekega vpogleda v prihodnost v okviru že danih smernic. Kot tretjo zadevo pa je izpostavila, da je najbrž zagata pri tem, da se po končanem nagovoru poslanci odzovejo z vprašanji in Šarec morda nima dovolj znanja, da bi odgovarjal na njihova vprašanja. “To vsekakor ni dobra popotnica za predsedovanje.”

 

Ob koncu nagovora je kandidatka za evropsko poslanko Patricija Šulin vse zbrane povabila na volitve 26. maja: “Skupaj s SLS smo močnejši, skupaj bomo zapeli in odšli na volitve!”




Patricija Šulin z novinarji o dosežkih mandata evropske poslanke

Evropska poslanka Patricija Šulin se je v Novi Gorici udeležila delovnega zajtrka z novinarji Krasa in Goriške, ki ga je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

 

Patricija Šulin je na srečanju z novinarji uvodoma spregovorila o dosežkih tega mandata. Poslancem je uspelo zagotoviti več sredstev v proračunu Evropske unije za odpravljanje brezposelnosti med mladimi, za raziskave, inovacije ter za razvoj malih in srednje velikih podjetij, ki so gonilo gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. Spomnila je tudi na pomoč iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji v znesku 18.4 milijona evrov za sanacijo hudega žledoloma iz začetka leta 2014. Veliko dela je poslanka posvetila tudi ukrepom za boj proti korupciji.

 

Patricija Šulin je kot pozitivno ocenila tudi spremembo v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Nova uredba namreč prinaša nižanje minimalnega števila ljudi, ki so zaradi prestrukturiranja postali brezposelni, kot pogoj za pridobitev sredstev, kar je dobro za manjše države, kot je Slovenija.

 

Evropska poslanka je opozorila tudi na nesprejemljivo ravnanje koalicijskih poslancev državnega zbora, ki so pred dnevi že v tretje zavrnili sprejem Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu iz leta 2009, ki obsoja vse tri avtoritarne sisteme: nacizem, fašizem in komunizem.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.