Savinjska dolina uspešno izkorišča svoje potenciale

Evropska poslanka Patricija Šulin je v torek, 14. maja 2019, obiskala Zgornjo Savinjsko dolino. V družbi poslanke Nade Brinovšek in predsednika SAŠA regije SDS Jožefa Jelena je najprej obiskala župana Mozirja in Ljubnega ob Savinji, ki sta predstavila gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v teh čudovitih krajih.

 

Poslanka se je srečala s posamezniki, ki živijo in delajo na tem območju in obiskala uspešna podjetja.
Dan se je zaključil s pogovornim večerom v Galeriji Mozirje, ki ga je povezovala predsednica Ženskega odbora SDS SAŠA regije mag. Alenka Gortan. Evropska poslanka Šulin je ob obisku predvsem izpostavila uspešne podjetniške zgodbe, urejenost občin v Zgornji Savinjski dolini in skrb za bogato kulturno dediščino tega območja: »Sicer pa kulturna dediščina, tudi na evropski ravni, zaseda med politikami zelo visoko mesto. Kajti kulturna dediščina je priča o nas samih, naših koreninah, naši identiteti. Vsaka članica, narod skrbno varuje svojo kulturno dediščino. Pomeni pa Evropska unija tudi nek vzvod za vse to in združenje v raznolikosti pomeni prav to. Prav je, da Slovenci skrbimo za kulturno dediščino, saj je že marsikateri kulturni objekt neslavno končal med ruševinami. Nenazadnje lahko s takšnimi objekti turistično tržimo.«

 

Patricija Šulin je ravno tako pohvalila prizadevanja in pogum nekaterih posameznikov s tega območja, ki so se samostojno odpravili na pot turistične dejavnosti: »Veseli me, da se je marsikateri posameznik podal tudi v turistične vode. So pa za to potrebna sredstva, ne samo s strani države, temveč tudi Evropske unije. Teh je na voljo v veliko segmentih skozi proračun in z njimi lahko razpolaga tudi Slovenija.«

Zgornje Savinjska dolina je od leta 2004-2018 uspešno pridobila okoli 450 milijonov teh sredstev za različne projekte, ki so jih koristili tudi vrtci, šole, podjetja. Veliko jih gre tudi za energetsko sanacijo stavb, šol, bolnišnic in zdravstvenih domov. Velik poudarek se s strani občin daje tudi oskrbi kmetijske dejavnosti in mladim, ki so pomembni tudi za razvoj slovenskega podeželja. Evropska unija jim predstavlja mnoge možnosti (kot na primer udeležba v Erasmus+ programu), zato je za državo pomembna strategija tudi zadrževanje mladih.

 

Sicer pa, kot je poudarila Šulinova, igra pomembno vlogo pri tem vzgoja: »Domoljubje se začne doma. Ljubezen do naše domovine, do države se začne doma. Pridih doda tudi šola. Vendar poudarjam, da smo starši tisti, ki vzgajamo otroke. Ta občutek pripadnosti našemu narodu moramo v prvi vrsti privzgojiti doma.«

Obisk Zgornje Savinjske doline 1 Obisk Zgornje Savinjske doline 2 Obisk Zgornje Savinjske doline 3 Obisk Zgornje Savinjske doline 4 Obisk Zgornje Savinjske doline 5 Obisk Zgornje Savinjske doline 6 Obisk Zgornje Savinjske doline 7 Obisk Zgornje Savinjske doline 8 Obisk Zgornje Savinjske doline 9 Obisk Zgornje Savinjske doline 10 Obisk Zgornje Savinjske doline 11 Obisk Zgornje Savinjske doline 12 Obisk Zgornje Savinjske doline 13 Obisk Zgornje Savinjske doline 14 Obisk Zgornje Savinjske doline 15 Obisk Zgornje Savinjske doline 16 Obisk Zgornje Savinjske doline 17 Obisk Zgornje Savinjske doline 18 Obisk Zgornje Savinjske doline 19 Obisk Zgornje Savinjske doline 20




Za močno in inovativno kmetijstvo v Sloveniji tudi s pomočjo evropskih sredstev

8. maja 2019 je v Goriških Brdih potekala okrogla miza z naslovom Izzivi kmetijstva v Sloveniji in EU. Evropski poslanki Patriciji Šulin so se na pogovornem večeru pridružili Franc Breznik, poslanec in predsednik parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška Brda, Matej Drnovšček, mladi prevzemnik kmetije, ter Branimir Radikon, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
V polni viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih so gostje predstavili probleme in izzive, s katerimi se sooča sodobno slovensko kmetijstvo. Poslanec Breznik je kot dolgoletni poznavalec kmetijstva v Sloveniji izpostavil predvsem potrebo po proizvodnji zdrave prehrane, ki ima dolgoročno gledano pozitivne vplive. V prihodnosti se bo zavzemal predvsem za razvoj digitalizacije v kmetijstvu, generacijsko prenovo kmetij ter stabilno proizvodnjo. Ob tem izpostavlja pametno izrabo geotermalne energije, kot jo na primer sedaj v Sloveniji koristijo pri vzgoji orhidej v Dobrovniku: »Ambiciozna kmetijska politika je tista prava.«
https://www.youtube.com/watch?v=jul5IK37mBE

Silvan Perošolja je prikazal predvsem napredek, katerega je v Brdih doživelo vinarstvo vse od leta 1998 in kako na marketing vpliva predvsem oblikovanje zgodbe, s tem tudi zgodbe o vinu. Ta razvoj pa se najbolj prikaže pri številkah v izvozu vin: od 0,5 % prihodka od izvoza v letu 1998 ta danes meri 40-50 %. Za še večjo rast pa je po mnenju Peršolje potrebno in pomembno predvsem sodelovanje, tako znotraj Slovenije kot tudi s sosednjimi državami.

 

Mladi prevzemnik kmetije Matej Drnovšček je izpostavil predvsem težave, s katerimi se srečujejo kmetje v Brdih: preobsežna birokracija in slabo razvito slovensko sadjarstvo. Zato mladim priporoča, da se čim prej odločijo za prevzem kmetije in spopadejo s težavami, kajti kasneje ima človek vedno manj motivacije, da se loti takšnega projekta. Prav tako svetuje, da poiščejo možnosti za dodatno proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki za kmetijo pomenijo nov vir zaslužka.

 

Branimir Radikon, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda je opisal kvalitetno in uspešno delovanje zadruge, ki ima na Primorskem pod svojim okriljem kar 16.000 kmetij. Ta ima poleg devetih specializiranih oddelkov in centrov tudi Oddelek za varstvo rastlin ter dva laboratorija, obdeluje 70 hektarjev zemljišč, ima 160 zaposlenih in vzgoji 120.000 sadik letno. Kljub zgodbi o uspehu z letnim dobičkom 4 milijone evrov, pa je Radikon ravno tako izpostavil problem birokracije, s katero se vsakodnevno srečujejo. Kot primer je navedel subvencijske vloge, ki jih je letos preko zadruge vložilo približno 7.500 kmetij. Komentiral je problem pozidavanja kmetijskih zemljišč, upa, da se bo to z novim zakonom omejilo. Glede davčne politike pa meni, da ima ta lahko dve možnost delovanja: ali zavira ali pa pospešuje razvoj kmetijstva v državi.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je dejala, da se je zaradi Evropske unije kmetijsko področje hitreje razvijalo, stopilo na trg ostalih držav članic in tudi napredovalo. Glede proračuna pa je Šulinova poudarila sledeče: »Evropski proračun je ob nastanku Evropske unije namenjal za kmetijsko politiko dobršen del evropskega proračuna. Ta sredstva so znašala kar 60 %, potem so se ti procenti zmanjševali. Sedaj smo na ravni 27 %, to pa zato, ker se je kmetijstvo v vseh teh desetletjih tudi razvilo in ne potrebuje več toliko pomoči. Sem tudi vesela, da je danes med nami mladi prevzemnik kmetije. Če želimo, da se na kmetiji začne umno gospodarjenje, mora kmet začeti svojo pot zelo zgodaj. Veliko je res odvisno od ljudi. Je pa tudi res, da je veliko odvisno od predpisov, ki jih določita Evropska unija in država. V Evropskem parlamentu smo v tem mandatu veliko predpisov zmanjšali. Zaradi prevelike birokracije se zavedamo ovir. Sedaj morajo države članice to počasi implementirati v svojo zakonodajo, da ne bodo kmetje in podjetniki naleteli na te ovire.«

 

Glede proračuna za kmetijstvo je poslanka izpostavila, da se je v svojem mandatu zavzemala za ohranjanje višine teh sredstev in se bo, če bo izvoljena, tudi v prihodnje: »Na ravni kmetijske politike se ohranja dvostebrna struktura. Ohranjajo se subvencije in tudi sredstva za projekte. Še naprej bo denimo iz strani EU dana velika podpora tudi mladim prevzemnikom, mladim kmetijam in tudi ženskam, ki prevzemajo kmetije. Evropska unija si želi, da bi bilo več tudi prevzemnic kmetij.«

 

Kmetijski sektor predstavlja kar 30 % bruto domačega proizvoda in je pomemben segment slovenskega gospodarstva. Evropska poslanka Patricija Šulin pa je še poudarila: »Ko EU določa smernice kmetijske politike, je potem posledično veliko tudi na sami državi članici. Ta jih mora sama prilagoditi svoji situaciji. Ko govorimo o projektih, tudi na področju kmetijstva, če so ti predstavljeni celostno, vsebujejo segmente globalizacijske dobe, se za njih pridobi tudi sredstva. Skozi resnično goro papirja so tudi znotraj države službe, ki lahko pomagajo.«

dobrovo vsi 2 dobrovo vsi 3 dobrovo vsi 5 dobrovo vsi 7 dobrovo vsi 8