Varnost je v Evropi glavna skrb Evropejcev

Evropska poslanska Patricija Šulin je na političnem soočenju v Kopru za prihajajoče evropske volitve izpostavila svoja predhodna in prihodnja prizadevanja za boljše varovanje državljanov na način, da »Evropska unija poskrbi za svoje zunanje meje in ne postavlja notranjih.« Hkrati je poudarila, da ne smemo pozabiti na mlade in starostnike ter na problematično delitev med vzhodno in zahodno Evropo. Nenazadnje bo svoja prizadevanja v morebitnem ponovnem evropskem mandatu usmerila v še večji boj proti korupciji tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji.

Glede varnostih ukrepov evropska poslanka Šulin predlaga predvsem okrepitev evropskih varnostnih služb, kot je na primer Frontex, na način povečanja sredstev za urejanje ilegalnih migracij. »Zakonodaja je v Evropski uniji zelo jasna – vse ilegalne migrante bo potrebno vrniti tja, od koder so prišli. Več se bo moralo narediti tudi na področjih, kjer so vojne. Potrebno je ustvariti takšno klimo, da bodo ti ljudje ostajali doma in ne prihajali v Evropo,« je izpostavila. Svoja strinjanja je izrazila tudi glede ustanovitve »evropske vojske«, ki »ne bo nadomestila tistih v državah članicah, vendar bo v pomoč pri usklajevanju v obrambne namene. Varnost je v Evropi glavna skrb Evropejcev,« je poudarila evropska poslanka.

Patricija Šulin je na področju mladih ravno tako izpostavila izjemno uspešen program Erasmus+, ki jim omogoča večmesečno izobraževanje in usposabljanje v drugih evropskih državah. Evropska poslanka pozdravlja rezultat nove finančne perspektive, ki bo programu Erasmus+ namenila kar trikrat več sredstev kot v dosedanji finančni perspektivi do leta 2021, natančneje kar 45 milijard evrov. »Mladim je danes na voljo Evropska unija v smislu prostega pretoka kapitala, ljudi, blaga in storitev. Mladi to cenijo, znajo to priložnost izkoristiti. Hkrati je pomembno, da Evropska unija naredi več tudi na družinski politiki, kajti Evropa je stara dama, rodnost je na nizki ravni in morala bo hitro priskočiti na pomoč vsem državam članicam,« je še dejala Patricija Šulin.




Patricija Šulin za učinkovitejšo zajezitev goljufij v Evropski uniji

»Pozdravljam predlog Evropske komisije, ki želi s spremembo uredbe o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, povečati učinkovitost urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva ter prilagoditi sodelovanje med njima«, je bo robu glasovanja o Poročilu o predlogu uredbe o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF dejala evropska poslanka Patricija Šulin, nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna.

 

Po mnenju Šulinove moramo po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva razčistiti pristojnosti obeh institucij ter okrepiti urad OLAF. »Evropsko javno tožilstvo in OLAF ne smeta biti v konkurenčnem odnosu, temveč morata delovati komplementarno. Pri svojem delu se morata dopolnjevati na način, da bo boj proti goljufjam učinkovitejši ter da bodo preiskave hitreje zaključene. Brez sodelovanja vseh pristojnih akterjev ne bomo uspešno zajezili odtekanja milijard evrov skozi številne goljufije, ki hromijo evropsko družbo in gospodarstvo«, je bila jasna evropska poslanka.»

 

Jasno je potrebno definirati obveznosti tako Evropskega javnega tožilstva kakor tudi urada OLAF, da ne bo prihajalo do podvajanja preiskav. Predlog Evropske komisije prinaša tudi pomembno spremembo uredbe, da mora OLAF razpolagati z ustreznimi sredstvi za sledenje toku denarja, da bi odkril način delovanja, značilen za številna goljufiva ravnanja. Urad mora s sodelovanjem nacionalnih organov pridobiti bančne informacije, ki mu bodo olajšale njegovo preiskovalno dejavnost«, je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

 

Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva je eden od glavnih dosežkov Parlamenta v sedanjem zakonodajnem obdobju. Poleg prelomnice za zaščito finančnih interesov EU bo imelo tudi daljnosežne posledice za institucionalno ureditev EU na področju boja proti goljufijam in nepravilnostim. Ob upoštevanju tega neizbežnega institucionalnega pretresa je Komisija predložila predlog za spremembo Uredbe.




Tokrat grem volit, ker to ni samo pravica, ampak tudi dolžnost

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v petek, 8. marca 2019, gostja v pogovoru v živo na Facebooku v okviru projekta »Tokrat grem volit«. Spregovorila je o svojem delu v Evropskem parlamentu, o ženskah v politiki, programih za mlade, predstavila svoje poglede na nekatare izpostavljene teme in se dotaknila tudi svojega osebnega življenja.

 

Poslanka Šulinova je polnopravna članica Odbora za proračun, ki je eden od najpomembnejših odborov, saj brez denarja ne bi mogli izvajati evropskih programov. Trikrat je sodelovala v tako imenovanem spravnem postopku, to je trialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo in sicer pri pripravi proračuna za leta 2016, 2017 in 2019. »Poslancem je na ta način uspelo zagotoviti več sredstev za zaposlovanje mladih, za mala in srednje velika podjetja ter za raziskave in inovacije,« je pojasnila.
Pri pripravi proračuna vedno potekajo zahtevna pogajanja. »Letošnji in tudi za leto 2020, ki že ima svoje okvire, stremi k dvigu gospodarske rasti, delovnim mestom ter varnosti in ureditvi migracij. Znotrja tega smo poslanci izborili za vsa ta področja še nekaj več dodatnih sredstev, kot jih je predvidela Komisija,« je dejala Šulinova in opozorila, da bo po izstopu Združenega kraljestva nastala vrzel, ki se pri proračunih za leti 2019 in 2020 še ne bo občutila, kasneje pa zelo, saj je Britanija druga največja neto vplačnica v skupni evropski proračun.

 

Sodeluje tudi v Odboru za nadzor proračuna, ki spremlja porabo denarja, ki ga evropski proračun in ostali skladi znotraj EU namenjajo za projekte tako v državah članicah kot tudi v državah, ki se EU želijo pridružiti. Šulinova je dejala, da je bila kolegi na misiji v Srbiji, ki je prejela 218 milijonov evrov, bili so tudi na Hrvašekm in ugotovili, da so bili vsi projekti uspešno izpeljani in denar porabljen tako, kot predvidevajo pravila Komisije.

 

Tretji pomemben odbor, v katerem sodeluje, je Odbor za promet in turizem, ki je tudi za Slovenijo zelo pomemben, meni Patricija Šulin, ker se kar 30 % BDP v Sloveniji ustvari prav na segmentu turizem, prav tako pa je za našo državo zelo pomembnen tudi prometni sektor. Evropski poslanci se sedaj v zaključku madnata ukvarjajo s sprejemanjem pomembnega mobilnostnega paketa. V pogovoru pa je poslanka Šulinova spregovorila tudi o svoji nedavni zahtevi Evropski komisiji o kršitvi direktive o pošiljanju obvestil o storjenih  prometnih prekrških, saj se je več slovenskih voznikov pritožilo, da so za prometne prekrške, storjene v Avstriji oz. Italiji dobili obvestila v nemškem oz. italijanskem jeziku.

 

Patricija Šulin je bila med pobudnicami projekta AMBER Alert, ki jo je sopodpisalo več kot 500 evropskih poslancev. Gre za organizacijo, ki se ukvarja z iskanjem pogrešanih otrok. Znotraj EU se na mejah letno izgubi okoli 250 tisoč otrok in v kolikor otrok ni najden v 76 urah, je velika verjetno, da bo najden mrtev, z odvzetimi organi ali kakorkoli drugače zlorabljen. K tej mreži je pristopila večina evropskih držav, Patricija Šulin je naslovila pobudo na takratno slovensko vlado, vendar k tej mreži žal niso pristopili z odgovorom, da to pri nas uspešno preiskuje policija sama in da takih primerov izginotja otrok, ko prečkajo mejo, v Sloveniji nimamo.

 

Patricija Šulin je spomnila, da se mladi ne udeležujejo volitev na vseh ravneh, na prejšnjih evrospkih volitvah leta 2014 je bila udeležba v Sloveniji nasploh med najnižjimi v Evropi. »Ves mandat sem se trudila, da sem prirejala evropske večere po celotni državi, nekaj več kot 50 dogodkov. Vabili smo preko Facebooka in drugih medijev, vendar sem ponovno opazila, daje bilo tam malo mladih, si pa predstavljam, da mogoče spremljajo naše delo po bližje preko spletnih omrežij,« je dejala. Projekt »Tokrat grem volit« se evropski poslanki zdi zelo vzpodbuden. »Ko sem prihajala, sem zunaj videla veliko mladih, srednješolcev, kar je zelo pohvalno, da si lahko pridejo pogledat delovanje in sestavo evropskih institucij,« je še dodala.

 

Poslanci imajo na voljo tudi sredstva, s katerimi lahko pripeljejo mlade v sam Evropski parlament. Tako je tudi Patricija Šulin v Bruslju gostila kar nekaj skupin mladih, navdušena pa je tudi nad šolami, ambasadorkami Evropskega parlamenta, na katere so jo večkrat povabili.

 

Evropski parlament z zakonodajo poskuša vplivati na zastopanost spolov po kvotah v višini 40 procentov. Sestava Evropskega parlamenta je po besedah Šuline podobna kot je v Sloveniji, nekaj več kot tretjina je žensk, jo pa žalosti, da od nastanka EU do sedaj še  nobena ženska ni predsedovala Evropski komisiji, med predsedniki Evropskega parlamenta pa sta bili samo dve ženski predsednici.

 

Patricija Šulin meni, da se bodo med mlajšimi generacijami morda ženske v večjem številu odločale o vstopu v politiko. »Sodelovanje med moških in žensko na vseh področjih, tudi v politiki, lahko obrodi boljšo idejo, drug pogled, neko ne tako robato razmišljanje ali ne tako striktne ukrepe, ko si jih včasih zamislijo moški,« je bila nekoliko hudomišna.

 

Beseda je nanesla tudi na volitve. Nekatere države, denimo Belgija, Grčija, Luksemburg, Ciper, imajo obvezno udeležbo na volitvah. »Živimo v demokratičnem svetu, zanimivo je, da se ljudje svoje pravice in obveznosti ne zavedajo dovolj,« je zaskrbljena Šulinova. »Z odhodom na volitve oddaš svoj glas, pripomoreš k temu, kdo bo izvoljen, včasih nismo zadovoljni z izidom, vendar to ni vzrok, da bi ljudje ostajali doma. Morali bi se zavedati te pravice, do katere nismo prišli tako zlahka, še posebej ženske,« je še dodala.

 

Veliko se je ukvarjala s področjem davčnih utaj in korupcije. »Korupcija je velik problem, v EU se letno izgubi okoli 180 miljard evorv, v Sloveniji 3,5 milijarde. Ta sredstva bi lahko namenili v raziskave in razvoj, v gospodarstvo, tja, kjer je pač denar potreben,« meni Šulinova in dodaja, da EU vzpodbuja države, da sprejemajo ustrezno zakonodajo in izvajajo ukrepe. Patricija Šulin je bila v službi v Davčni upravi, zato ocenjuje, da je slovenska zakonodaja dobra in da so organi tisti, ki skrbijo za to, da je korupcije čim manj in da se davke, ki so utajeni, izterja in povzročitelje ustrezno sankcionira.

 

Evropsko poslanko je doletelo tudi vprašanje glede prihodnosti madžarske stranke Fidesz. Pojasnila je, da so strakne, ki zahtevajo izključitev Fidesza iz Evropske ljudske stranke, v manjšini, gre le za peščico strank. »20. marca imamo skupščino, kjer bomo najverjetneje glasovali o tem. Jaz bom podprla stranko Fidesz, poznam delovanje tako stranke kot tudi vlade Viktorja Orbana, ki je dvignila gospodarsko rast, veliko naredi za družine, za socialo, obvarovala je svoje meje ob prvem navalu migratov. Njegova politika gre zagotovo v pravo smer, je pa ne razumejo nekatere druge zahodne države EU znotraj tudi naše družine ELS, ki niso doživele strahot komunizma,« je bila jasna Šulinova.

 

Nadaljevala je z ukrepi, ki jih Unija namenja za mlade. Veliko pozornosti in tudi sredstev namenja zaposlovanju mladih v sklopu Pobude za zaposlovanje mladih, ki je namenjena temu, da se zaposli mladi, ki so nezaposleni do 27. leta. Vendar sama evropska pobuda ni dovolj, v kolikor država nima uspešnega gospodarstva in delovnih mest. Erasmus+ je poskrbel za milijone mladih, iz Slovenije odide vsako leto 4000 mladih na izmenjavo študija ali delovnih praks, tudi v Slovenijo prihajajo mladi iz drugih držav. V novem proračunu so poslanci izglasovali kar 45 milijard evrov za izvajanje tega programa, tako da za mlade je poskrbljeno. Ni sicer vse kot bi moralo biti, saj bi tudi države članice same morale več narediti. »Vedno znova pozabljamo, da evropski proračun predstavlja samo 1 % BDP, z preostalim denarjem države razpolagajo same, denimo štipendije, šolnine, to so stvari v katere se Bruselj ne vtika, ker nima pristojnosti,« je razložila Šulinova.

 

Evro kot valuta je za Slovenijo po prepričanju Patricije Šulin odlična valuta, ki si ne predstavlja, da ga ne bi prevzeli leta 2007. »S čim pa bi konkurirali, to je nepredstavljivo. Včasih se evro kritizira pa vendar menim, da je skupna valuta dobra za vse in da se bodo zanjo odločille tudi tiste članice, ki je še nimajo. Hrvaška si zelo prizadeva, mi smo jo hitro pridobili,  ker smo izpolnjevali pogoje, Hrvaška pa teh pogojev še nima,« je še pojasnila.

 

Ob koncu je poslanka spregovorila še o svojih politični poti, ki jo je pričela kot mestna svetnica v Novi Gorici med letoma 2010 in 2014. Vmes je bila eno leto tudi poslanka državnega zbora z času druge Janševe vlade. Delo najprej na lokalni in nato na državni ravni ji je dalo veliko izkušenj in odprlo nove poglede, kar ji pride še kako prav pri njenem delu v Bruslju. Pove še, da je v aktivno politiko vstopila relativno pozno, zavedala se je, da politika zahteva celega človeka, ona pa je tradicionalno vzgojena in ji družina ogromno pomeni. Tako mož kot sin jo pri njenem sedanjem delu zelo podpirata. V prostem času se najraje sprehaja v miru po poteh ob Trnovskem gozdu, z družino raziskuje evropske prestolnice, kadar ji čas dopušča, se odpravi tudi na smučanje.

 

»Jaz grem tokrat na volitve kot državljanka, ker sem na volitve vedno odhajala in ker smo doma bili tako vzgojeni, da je to ne samo pravica ampak tudi dolžnost, tudi sina sva z možem tako vzgojila,« je ob koncu pogovora v sklopu projekta »Tokrat grem volit« dejala Šulinova, ki se je odločila za ponovno kandidaturo zato, ker si je v tem mandatu nabrala ogromno izkušenj in znanja, ki je potrebno, da še uspešneje opravljaš svoje delo in narediš kaj velikega za Slovenijo.




Slovenske oblasti se obnašajo neodgovorno pri črpanju evropskih sredstev

Evropska poslanka Patricija Šulin je obiskala mlade demokrate na Kongresu Slovenske demokratske mladine in skupaj s poslansko kolegico Romano Tomc sodelovala tudi v krajšem pogovornem omizju. Uvodoma se je zahvalila za povabilo na dogodek, kjer je zbranih tako veliko mladih, še posebej pa je bila vesela tistih iz njene domače Nove Gorice.

 

Poslanka Šulinova je v svojem mandatu veliko mladim omogočila možnost stažiranja v njeni poslanski pisarni v Evropskem parlamentu. Stažisti so po enem mesecu odšli domov s številnimi doživetji, odprla so se jim tudi neka druga obzorja, dobili so nova znanja, spoznali nove tematike. »Številni rečejo, joj, kako hitro je minilo in marsikdo tudi zajoče iskreno, ko odhaja,« je dejala poslanka. Žal je to samo enomesečna praksa, vendar to ni vse, kar nudijo evropske institucije.

 

Že med študijem ali po študijo so zmeraj razpisi, ki nudijo konkretna delovna mesta za ekonomiste, pravnike in tako naprej, saj evropske institucije potrebujejo veliko strokovnjakov, je poudarila Šulinova.  »Veliko možnosti vam leži na dlani. Kar korajžno, tujina je tudi meni ponudila veliko, kar si niti v sanjah nisem mislila, da bom doživela,« je še dodala.

 

Patricija Šulin je delovala kot polnopravna članica odbora za proračun, ki je eden najpomembnejših odborov, saj odloča o dodeljevanju evropskega denarja in sestavljanju proračuna. Sodelovala je v več spravnih postopkih med Parlamentom, Komisijo in Svetom, v katerih so poslanci dosegli, da je Komisija popustila, se v nekih točkah zbližali in v zadnjem proračunu zagotovili več sredstev za zaposlovanje mladih, raziskave in razvoj, inovacije in tako naprej. Na nekaterih področjih to pomeni več denarja v milijardah na evropski ravni za programe, ki so bili boljše financirani in izvedeni.

 

Poslanka je ob tem izrazila tudi kritičnost do slovenskih oblasti, ki se obnašajo zelo neodgovorno pri črpanju evropskih sredstev na skoraj vseh segmentih, najslabši smo pri črpanju iz  tako imenovanega Junckerjevega sklada za strateške naložbe.

 

Patriciji Šulin je bilo že v prvem letu zaupano poročilo o žledolomu, v istem poročilu je bila zajeta tudi Hrvaška, kjer so imeli podobne težave in poplave, potres v Grčiji in na jugu Italije. »Slovenija je takrat, ker sem apelirala na Komisijo in poslanske kolege, hitreje prejela ta sredstva iz sklada za naravne nesreče,« je dejala. Škoda po žledolomu je bila ocenjena na pol milijarde evrov, Slovenija pa je po vseh predpisanih kriterijih od EU prejela dobrih 18 milijonov evrov pomoči.

 

Ponosna je tudi, da je bila med avtorji pobude AMBER Alert Europe, to je mreža, ki skrbi za iskanje pogrešanih otrok, ki se izgubijo znotraj EU. »Pri prehodu meje se velikokrat zgodi, da se otroci izgubijo in v kolikor se jih v 76 urah ne najde, se takega otroka najde mrtvega ali z odvzetimi organi ali izkoriščenega za kake druge nečednosti,« je pojasnila Šulinova in dodala, da so za to pobudo dosegli rekordno število podpisov poslanskih kolegov. Apelirala je na slovensko vlado Mira Cerarja, da bi se tudi Slovenija pridružila tej mreži, članstvo je brezplačno, vendar ji je takratna vlada odgovorila, da k tej mreži ne bo pristopila, ker se v Sloveniji pri prehodu meja ne izgubi noben otrok. »Sicer sem vesela, da je tako, vendar nikoli ne veš, kdaj se lahko kaj zgodi,« je še dodala.

 

Patricija Šulin pa si je veliko prizadevala tudi na področju boja proti korupciji, za katero vemo, da je zelo prisotno tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah članicah EU. »Izgubo denarja na evropski ravni zaradi korupcije ocenjujejo na približno 180 milijard evrov, po nekaterih izračunih tujih agencij pa se v Sloveniji zaradi korupcije izgubi kar 3,5 milijarde evrov,« je povedala poslanka.

 

Ob koncu je Patricija Šulin opozorila še na preobsežnost birokracije, ki jo evropske institucije v zadnjem času dokaj uspešno poskušajo zmanjševati, medtem ko Slovenija počne ravno nasprotno. Ko Bruselj predpiše določene postopke, ki jih je potrebno implementirati v domačo zakonodajo, to ne pomeni, da je potrebno povečati birokratski aparat, kot se dogaja pri nas in zaradi tega mnogi podjetniki, kmetje in društva, ki želijo priti do evropskih sredstev, obupajo že na začetku.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je čestitala novemu vodstvu SDM in vsem mladih zaželela uspešno pot na področju izobraževanja in njihovega dela v prihodnje.

patricija šulin_kongres sdm_1 patricija šulin_kongres sdm_2 patricija šulin_kongres sdm_3 patricija šulin_kongres sdm_4 patricija šulin_kongres sdm_5