Obvestilo o prekršku iz tujine mora biti v slovenščini Patriciji Šulin odgovarja Evropska komisija

Patricija Šulin je skupaj s slovenskimi evropskimi poslanci nedavno opozorila Evropsko komisijo na probleme, ko nekateri slovenski vozniki oz. lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških,  storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku.

 
Evropska komisija je v svojem odgovoru potrdila, da bi morala biti uporabljena slovenščina in da obveznost pošiljanja obvestil v jeziku države registracije velja za organe na vseh ravneh – od lokalne, regionalne do zvezne. Evropska komisija sicer ni pojasnila, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in Avstriji, vendar pa pred poslanskim vprašanjem, ki ga je zastavila Patricija Šulin s poslanskimi kolegi, še ni dobila uradne pritožbe glede njenega izvajanja v Italiji ali Avstriji. Glede na avstrijsko in nemško nacionalno zakonodajo bi naj sicer ti državi načeloma zagotavljali obveščanje v slovenščini. V kolikor pa bi Komisija našla dokaze, da sta Avstrija in Italija kršili obveznosti iz člena 5(3) Direktive, so zagotovili, da bi sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev izvrševanja prava EU, kakor je predvideno v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

 
V kolikor obvestilo torej ni v slovenščini, gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Če se vam kaj takega zgodi, se zato vsekakor pritožite na posebnem namenskem spletišču  https://ec.europa.eu/assets/sg/report-a-breach/complaints_sl/.

 

To spletišče lahko uporabite tudi v primeru katerekoli druge evropske zakonodaje, če menite, da je države ne izvajajo ustrezno.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.




Vsi soodločamo o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v četrtek, 28. februarja 2019, gostja pogovora na Radiu Ognjišče.

 

Glede bližnjih volitev v evropski parlament, ki bodo 26. maja, je poudarila, da je evropski parlament edina neposredno voljena institucija Evropske unije in predstavlja več kot 500 milijonov Evropejcev, med katere spadamo tudi Slovenci.

 

»V Evropskem parlamentu se sprejema ogromno zakonodaje, ki ima neposreden vpliv na življenje naših državljank in državljanov, tudi zato je pomembno, da se udeležimo evropskih volitev,« je dejala Šulinova in spomnila na volilno udeležbo na zadnjih volitvah leta 2014, ki je znašala le dobrih 24 %.

 

Ker se Evropa v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi, od migracij, staranja prebivalstva, do brezposelnosti med mladimi in tako naprej, posebno poglavje je odločitev Velike Britanije o izstopu iz povezave, je po mnenju evropske poslanke še toliko bolj pomembno, da se državljanke in državljani Slovenije udeležimo volitev in tako sodelujemo v demokratičnem procesu, soodločamo moramo o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti.

V nadaljevanju je Patricija Šulin izpostavila številne prednosti, ki nam jih prinaša članstvo v evropski skupnosti in se jih večinoma premalo zavedamo. »Evropska unija že 70 let zagotavlja mir, spodbuja blaginjo, tudi rast in zaposlovanje, podpira manj razvite regije, skrbi za pošteno trgovino z drugimi deli sveta, zagotavlja pravice potnikov, veliko je tega. V Evropi je denimo tudi telefoniranje cenejše, EU znižuje bančne stroške in stroške za uporabo kreditnih kartic, skrbi za zdravo hrano, čisto vodo, zrak in še bi lahko naštevali. Vse te prednosti so tudi prednost slovenskih državljanov in državljank,« je dejala in dodala, da se sama že skozi celoten mandat trudi na različne načine informirati volivce o vseh prednostih, ki jih prinaša članstvo v EU.

 

Slovenija je neto prejemnica denarja iz evropskega proračuna, kar pomeni, da prejme več denarja kot vanj vplača. Unija želi z regionalnimi in strukturnimi skladi preprečiti, da bi med regijami nastale prevelike razlike, zato revnejše regije prejmejo podporo, da lahko ohranjajo korak z drugimi. Tudi Slovenija iz omenjenih skladov prejema sredstva za zmanjševanje razvojnega zaostanka. Poleg raziskovanja in zaposlovanja se unija vzpoduja tudi kmetijstvo, razvoj podeželjskih območij, raziskovanja in inovacije.

 

»Če omenim za Goriško območje, iz katerega prihajam, smo na Goriškem veliko število projektov uresničili tako, da so se zanje prejela znatna sredstva iz EU. Če jih nekaj omenim, za obnovo vile Vipolže v Goriških Brdih je EU namenila 11 milijonov evrov, za dvorec Lanthieri v Vipavi smo prejeli dobra dva milijona, ne smemo pa v tem zimskem času pozabiti na smučišče Kanin, ki neposredno zagotavlja kar 70 delovnih mest, ali pa Mednarodno inovacijsko središče HUB Goriške, ki temelji na partnerstvu med univerzami in podjetji, kar bo omogočilo hitrejši pretok znanja v gospodarstvo, za katerega smo v obdobju 2014 – 2020 prejeli kar 97 milijonov evrov,« je izpostavila poslanka. Seveda pa tudi druge občine in pokrajine po Slovenije prejemajo sredstva za različne projekte, tudi zato je obstoj same Evropske unije in članstvo Slovenije v njej posebnega pomena.

 

Patricija Šulin je bila poročevalka Evropskega parlamenta v primeru namenitve sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada za odpravljanje posledic žleda leta 2014. »Gre za pomoč v obliki globalnih nepovratnih sredstev kot dopolnilo javnim ukrepom države prejemnice. S poročilom, za katerega sem bila poročevalka, se je preverilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev sredstev in da se bodo sredstva učinkovito porabila v skladu s predpisi. Če spomnimo je žled poškodoval polovico gozdov, vsako četrto gospodinjstvo pa je takrat ostalo brez električne energije zaradi poškodb električnega omrežja,« je pojasnila evropska poslanka.

 

Na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu so evropski poslanci potrdili mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, ki bo pomembno prispeval k hitrejšemu in učinkovitejšemu ukrepanju v primeru naravnih nesreč, ki so v zadnjem času vedno pogostejše. Cilj nove zakonodaje je pomagati državam članicam tako, da se tudi same hitreje in bolje odzovejo na naravne in druge nesreče. Poslanci pa so z veliko večino izglasovali dodatna sredstva za letala za gašenje požarov, za črpalke z visoko zmogljivostjo in mobilne bolnišnice ter za ekipe za nujno medicinsko pomoč.

 

V zadnjem tednu je odmevalo vprašanje evropske poslanke Patricije Šulin Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. »Na nas se je obrnilo kar nekaj Slovencev, ki so prejeli obvestilo o prekrških, storjenih denimo v Italiji in tudi v Avstriji, ki so bili samo v italijanskem oz. nemškem jeziku, ne pa tudi v slovenskem, kot to določa direktiva EU iz leta 2015, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije vozila,« je pojasnila poslanka, ki je na vse to Evropsko komisijo opozorila in zahtevala pojasnilo, kako nadzoruje izvajanje te direktive in kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno s pravili.