Uspešna podjetja so tudi v Sloveniji

Evropska poslanka poudarja, da nova delovna mesta ustvarja samo rastoče gospodarstvo, zato je temu potrebno posvečati več pozornosti.

 

Slovenska evropska poslanka Patricija Šulin se je 6. maja v Tolminu udeležila evropskega večera. V pogovoru sta sodelovala tudi poslanca državnega zbora Eva Irgl in Danijel Krivec.

 

Pred polno dvorano tolminske knjižnice je poslanka predstavila le nekatere dosežke v mandatu –  zavzemanje za povrnitev škode iz evropskega sklada naravnih nesreč v primeru žledoloma ter zavzemanje za spoštovanje cestnoprometne direktive iz leta 2015, ki določa, da se na primer slovenskemu državljanu, ki ima svoje vozilo registrirano v Republiki Sloveniji, če ta naredi cestnoprometni prekršek v Italiji, obrazloži kazen tako v italijanskem kot tudi v maternem jeziku. Poslanka Šulin je v času svojega mandata med drugim opozorila Evropsko komisijo tudi na razliko v kakovosti hrane v različnih državah članicah Evropske unije.

 

Hkrati pa je evropska poslanka Patricija Šulin izpostavila izjemno stabilno gospodarstvo spodnjega Posočja, ki se je v določeni meri lahko razvilo tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. Posočje je bilo kot del goriške regije upravičeno do 280 milijonov evrov sredstev za kohezijo. Evropska poslanka je na svojem obisku v Posočju obiskala podjetja, ki pišejo zgodbo o uspehu in ki imajo po mnenju Šulin skupne predvsem tri lastnosti: »Vsa tri podjetja vodijo domačini, s srcem v Posočju, torej z namenom, da ostane podjetje v Posočju tudi za to, da imajo domačini zaposlitve, nekateri morda delate v teh podjetjih, in da ne odhajate s podeželja v mesta s trebuhom za kruhom. Drugo je vizija, trdo delo. Kot zadnje pa je pomembno to, da so vsa tri podjetja znala izkoristiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Včasih mislimo, da so samo tujci uspešni, da so uspešna podjetja samo v Nemčiji ali v drugih zahodnih državah. Pa kot vidimo, ni tako.«

Na pogovornem večeru se je evropski poslanki pridružila ravno tako gospa Eva Irgl, dolgoletna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Izpostavila je predvsem potrebo po zavzemanju za človekove pravice, ki so danes na različne načine množično kršene. Največ teh se navezuje na pravosodni sistem (na problematičnost dolžine sodnih postopkov je Slovenijo opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice), veliko teh pa tudi na socialna vprašanja (predvsem glede višine pokojnin) in na vprašanja o zdravstvenih postopkih (največ peticij se predloži predvsem zaradi predolgih čakalnih dob). Poslanka Irgl je izpostavila dejstvo, da je v državi veliko upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 300 eurov: »Gre za ljudi, ki so opravili svoje delo pošteno in si zaslužijo pošteno plačilo.« Pomembno vprašanje pa ji predstavlja ravno tako oblikovanje naziva državnega praznika, ki obeležuje vrnitev Primorske k matični domovini. Izpostavlja, da so prizadevanja nekaterih poslancev po menjavi samostalnikov vrnitev in priključitev neprimerna in jih je potrebno obsoditi.

 

Svoje poglede je predstavil tudi nekdanjih bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki je izpostavil pomembnost kvalitetne in strokovne domače politike, da dosegamo evropske standarde razvoja. Izpostavil je potrebo dela preiskovalnih komisij, ki zagotavljajo transparentno delovanje in preiskovanje problematičnih pogodb ali podjetij. Hkrati izpostavlja, da lahko evropska sredstva izjemno pripomorejo h gospodarskemu razvoju, kjer omenja predvsem prizadevanje za obnovitev žičnice na Kaninu in se za pomoč obrača k evropskim poslancem. Poslanec Krivec pa tudi ravno tako kot poslanka Irgl izpostavlja težave upokojencev in prenizke pokojnine, ki ne omogočajo dostojnega preživetja v jeseni življenja. Zato si prizadeva, da bo upokojenec domu za ostarele lahko plačal toliko, kolikor je njegova pokojnina, preostali delež pa bo krila država. Hkrati izpostavlja, da so vse to evropske tematike, ne samo slovenske. Nenazadnje pa pričakuje od Evropske unije, da »ohrani integriteto in poskrbi za varnost svojih državljanov. Lahko pa pričakujemo, kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in od nje zahtevati.«

 

Evropska poslanka Patricija Šulin ob zaključku omizja izpostavila problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Prepričana je, da je eden od vzrokov za slabo črpanje tudi to, da nimamo ustanovljenih regij in občinskih predstavnikov v Bruslju. Vendar pa obstajajo tudi zgodbe o uspehu, katerih del je tudi Posočje: »Kar 600.000 evrov je bilo namenjenih na območju Posočja za razvojni center, potem so bila na voljo sredstva za kadrovske štipendije, energetske sanacije stavb, šol in tudi zdravstvenega doma Tolmin. Pot miru je bila financirana v viši 853.000 evrov. Priložnosti so. Zavzemala se bom za te stvari, ki sem jih sedajle omenila, tudi za to, da bom opozarjala državo in ministrstva, da črpajo ta sredstva.« Kot ostale izzive in prizadevanja evropska poslanka izpostavlja ravno tako večjo varnost evropskega državljana kot tudi zaposlovanje mladih. Izpostavlja pa, da lahko delovna mesta ustvari samo rastoče gospodarstvo, h kateremu lahko močno pripomore tudi evropska kohezijska politika.

tolmin 1 tolmin 2 tolmin 3 tolmin 4




Slovenija iz evropskega proračuna dobi približno dvakrat toliko kot vanj vplača

Občinski odbor SDS Pivka je skupaj z evropsko poslanko Patricijo Šulin v petek, 5. aprila 2019, v Krpanovem domu pripravil evropski večer z naslovom “Od Bruslja do Pivke”. Ob Patriciji Šulin, kandidatki za evropsko poslanko sta o aktualnih temah spregovorila še poslanca državnega zbora Anja Bah Žibert in Zvone Černač.

 

Patricija Šulin je najprej spregovorila o nekaterih uspehih mandata, ki se počasi izteka. Bilo je zelo veliko aktivnosti, v katere je bila poslanka vključena. „Za cilj sem si zadala, da Evropo v smislu delovanja institucij približamo ljudem, kajti ko sem se gibala med našimi volivci, sem opazila, da se jim zdi Bruselj še vedno zelo zelo oddaljen, čeprav se zelo dotika našega vsakdana,“ je dejala.

 

Šulinova je bila polnopravna članica odbora za proračun. Leta 2014 je predvsem področje Pivke in Postojne prizadel močan žledolom. V Evropskem parlamentu je Patricija Šulin sodelovala pri postopkih, ki so Sloveniji zagotovili pomoč iz evropskega sklada za primer naravnih nesreč v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. V okviru istega odbora je bila dejavna v trialogu Parlamenta z Evropskim svetom in Evropsko komisijo. „Poslanci smo dosegli, da je bilo za zaposlovanje mladih, za raziskave in inovacije ter za mala in srednja podjetja namenjenih več sredstev, kot jih je sicer predvidela Komisija,“ je razložila poslanka.

 

Veliko se je ukvarjala z odpravo birokracije, ki mnogokrat predstavlja oviro, ko nekdo želi priti do evropskih sredstev. „Žal je Slovenija te predpise, ki jih predpiše Bruselj, še nadgradila in našim podjetnikom slovenska birokracija povzroča še dodatne težave,“ je dejala in dodala, da je čas, da se postopki poenostavijo, ker preveč dušijo gospodarstvo.

 

Tudi Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu črpanja evropskih sredstev. „V SDS smo bili tisti, ki smo odprli to temo, kaj se dogaja na tem področju. Upam, da se na ministrstvu sedaj, ko smo sprejeli nekatere sklepe, stvari premikajo in bodo naredili korak naprej. Stanje na tem ministrstvu je bilo katastrofalno, nihče ni vedel, kaj kdo počne, vseeno jim je bilo, kaj bo s temi sredstvi, kot da jih Slovenija ne bi potrebovala,“ je bila ogorčena poslanka. Dodala je, da se je vlada Janeza Janše močno zavedala, kaj pomenijo ta sredstva. Ljudi je spomnila, da je v skoraj vsakem kraju bila tabla, ki je označevala, da se je nek projekt izpeljal s pomočjo evropskih sredstev. Takrat se je videl velik premik v razvoju države.

 

Zvonko Černač je najprej spomnil, da ima Slovenija trenutno to srečo, da je bilo lani gospodarstvo zelo uspešno, k temu pa je največ pripomogel izvoz. Zato so bile tudi državne blagajne zelo polne. Opozoril je, da ko so razmere tako ugodne, se mora razmišljati za naprej, ko se bo ta cikel rasti začel ustavljati. Žal se je to že začelo dogajati, sedanja vlada pa tega ne vidi. Seveda morajo ljudje čutiti ugodne razmere, a jih večina ne čuti. Če so se na eni strani dvignile plače in pokojnine, so se na drugi strani občutno povišali stroški na vseh področjih, npr. v vrtcih, domovih za ostarele, komunali.

 

„Mi smo na to opozorili, a opozorila niso zalegla. Glede na to, da imamo fiskalni svet in ustavno pravilo, ki določa, da morajo biti te stvari urejene in uravnotežene, pač ne ostane nič drugega, kot da se vloži postopke presoje tega rebalansa in to bomo tudi naredili,“ je bil odločen poslanec.

 

Patricija Šulin je v nadaljevanju spregovorila o pogledu Evropske komisije na Slovenijo. Dvakrat je že okrcala slovenski proračun, ki je bil poslan v Bruselj. Najprej takoj na začetku nastopa te vlade, ker je bil nerazvojno naravnan in ni bil narejen v skladu s priporočili Komisije. „Mislim, da si Komisija počasi ustvarja neko sliko te nove vlade in najbrž ta slika ni taka, kot bi mi želeli – da bi delala v smer razvoja in blaginje državljanov,“ je poudarila evropska poslanka. Pojasnila je, da Slovenija v skupni evropski proračun v skladu s pravili prispeva 1 % BDP, kar znaša okrog 500 milijonov evrov letno, nazaj pa dobi približno milijardo evrov.

 

„Ta sredstva bi morala Slovenija bolje izkoristiti. Poleg tega so na voljo tudi drugi skladi, iz katerih je možno črpati, med drugim tudi evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija ponovno na repu,“ je izpostavila in nadaljevala, da sredstva, ki ostanejo, potem počrpajo tisti, ki to znajo, ki EU prepričajo, da imajo pripravljene projekte in programe, ki so dodana vrednost tako sami državi kot celotni EU. Kot veliko slabost Slovenije je označila to, da nimamo pokrajin: „Če bi imeli pokrajine, bi lažje prišli do evropskih sredstev in to je želela uvesti takratna prva Janševa vlada.“

 

Evropska poslanka je izrazila tudi ogorčenje in zaskrbljenost nad ravnanjem predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil povabilo, da v Evropskem parlamentu nagovori Evropejce in jim predstavi svojo vizijo Evrope. „Skrbi me, da tudi tisti, ki so ob njem, niso bili v stanju pripraviti nekega pogleda na Evropsko unijo v prihodnosti,“ kar je slab obet za naprej, ko bo leta 2021, če se aktualna vlada do takrat obdrži, Marjan Šarec predsedoval EU.

 

Anja Bah Žibert je spregovorila o pomembnosti evropskih volitev iz vidika varnosti. Migracijski val je označila za velik problem in poudarila, da moramo jasno ločiti med begunci in ekonomskimi migranti, ki so prišli v Evropo po boljši zaslužek in tudi z drugimi nameni, spomnila je na teroristične napade po evropskih mestih. Varnostno vprašanje je označila za velik izziv. „Nekateri dokumenti, ki so bili sprejeti v posameznih državah EU, kot je npr. Marakeška deklaracija, so problem,“ je bila odločna poslanka, ki je prepričana, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane, v Marakeški deklaraciji pa jasno piše, da mora biti zdravstvena pomoč migrantom namenjena nemudoma.

 

„Naši ljudje so v čakalnih vrstah, čakajo po dve leti na operacijo, njim se pa nudi takojšnja pomoč in to na vseh področjih. V šolah naj bi se učitelji poskušali posvetiti njim na način, da se jim omogoča njihov jezik, njihova kultura. To ni integracija!“ Poslanka je spomnila na čas, ko je v Slovenijo prišlo 70 tisoč beguncev iz Bosne, množica se jih je res integrirala, so del naše kulture, delajo, migranti pa tega ne želijo, njihov cilj je pripeljati sem svojo kulturo, zato je pomembno vprašanje v prihodnosti, na kakšen način bomo to reševali. Poudarila je, da ima SDS tukaj jasno stališče, predsednik Janez Janša je v svojem govoru že na začetku velikega migracijskega vala predlagal, da je treba iskati rešitve na območjih, kjer ti ljudje živijo, ne da hodijo sem, da tam vzpostavijo normalno življenje, da se razvijajo.

 

Anja Bah Žibert je strnila, da so evropske volitve izrednega pomena, pomembno je, da Evropska ljudska stranka, ki ima jasne smernice na tem področju, zopet dobi večino predstavnikov, da bo lahko tvorila uspešno Evropsko komisijo in reševala kritična vprašanja, ki so pred nami.

 

Zvonko Černač je komentiral oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki je v stanju miru ocenjena kot zadostna, v stanju vojne pa kot nezadostna. Poslanec ne dvomi, da če bi ljudi še enkrat vprašali, da bi se enako odločili glede vstopa v NATO. „Odgovornost za slovensko vojsko je na tistih, ki so po zakonih in po ustavi najbolj odgovorni,“ je dejal. V zadnjih letih je vladajoča elita očitno zavestno zniževala sredstva za obrambo in preprečila motivacijo mladih, da bi se odločili za ta poklic. Zaskrbljen je, ker pri vrhovnem poveljniku ni zaznal zaskrbljenosti, ker ni predstavil v nekaj točkah, kaj pričakuje, da se spremeni, da se stanje izboljša.

 

Černač je prepričan, da v Sloveniji čutimo neko pomanjkanje odgovornih, sposobnih ljudi na več področjih. Eno izmed teh je po njegovem tudi zdravstvo. „Nobene potrebe ni, da imamo tako stanje. Tudi tisti, ki govorijo, da je problem denar, govorijo zato, da iščejo neke izgovore. Ukrepi, ki so bili na gasilski način sprejeti s strani novega ministra, ne gredo v pravo smer. Bistveno bi izboljšali nivo storitev, sploh na področju družinske medicine, ki se sedaj sesuva. Če bi podelili več koncesij, bi se zadeve hitro uredile,“ je zagotovil Černač.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je apelirala na zbrane, da se volitev udeležujejo v čim večjem številu, ne glede na to, kakšne volitve so: lokalne, parlamentarne, evropske ali referendumi. Spomnila je, da je bila pred petimi leti Slovenija volilna udeležba med najnižjimi v EU. Poudarila je, da je napačna miselnost, da bo nekdo že uredil stvari, ker jih ne bo, sploh pa ne takšna vlada, kot jo imamo sedaj.




Patricija Šulin z novinarji o dosežkih mandata evropske poslanke

Evropska poslanka Patricija Šulin se je v Novi Gorici udeležila delovnega zajtrka z novinarji Krasa in Goriške, ki ga je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

 

Patricija Šulin je na srečanju z novinarji uvodoma spregovorila o dosežkih tega mandata. Poslancem je uspelo zagotoviti več sredstev v proračunu Evropske unije za odpravljanje brezposelnosti med mladimi, za raziskave, inovacije ter za razvoj malih in srednje velikih podjetij, ki so gonilo gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. Spomnila je tudi na pomoč iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji v znesku 18.4 milijona evrov za sanacijo hudega žledoloma iz začetka leta 2014. Veliko dela je poslanka posvetila tudi ukrepom za boj proti korupciji.

 

Patricija Šulin je kot pozitivno ocenila tudi spremembo v Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Nova uredba namreč prinaša nižanje minimalnega števila ljudi, ki so zaradi prestrukturiranja postali brezposelni, kot pogoj za pridobitev sredstev, kar je dobro za manjše države, kot je Slovenija.

 

Evropska poslanka je opozorila tudi na nesprejemljivo ravnanje koalicijskih poslancev državnega zbora, ki so pred dnevi že v tretje zavrnili sprejem Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti o totalitarizmu iz leta 2009, ki obsoja vse tri avtoritarne sisteme: nacizem, fašizem in komunizem.




Evropska komisija od Parlamenta dobila smernice za pripravo EU proračuna za 2020

“Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi, povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast so vidiki, ki v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost,” komentira smernice Evropskega parlamenta za pripravo letnega proračuna za leto 2020 Patricija Šulin, članica Odbora za proračun.

 

“Prost pretok ljudi znotraj EU je povezan oziroma odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja,” meni Šulinova in zato je ključno “zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti.” Hkrati pa Šulinova izpostavlja, da varnost še zdaleč niso le meje: “Na področju varnosti je treba zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.”

 

V sprejetih smernicah zahteva Evropski parlament od Komisije posebno poročilo o neporabljenih sredstvih na področju raziskovalnih programov. Nova Uredba o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, namreč omogoča, da se lahko neporabljena sredstva zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka. “Lansko leto Svet ni podprl tovrstne prerazporeditve, kar je velika škoda za razpoložljivost sredstev za raziskave in upam, da bomo v letošnjem postopku uporabili možnosti, ki so na voljo,” meni Šulinova.

 

Letni proračun 2020 bo zadnji v obstoječem večletnem finančnem okviru 2014 – 2020, zato bo treba predvideti zadostna sredstva, saj je mogoče pričakovati pospešitev implementacije kohezijskih programov in posledično več zahtevkov za plačila. “Velik izziv za letni proračun 2020 pa je tudi negotovost glede načina izstopa Združenega kraljestva iz EU”, je še poudarila Šulinova.

 

Večletni finančni okvir odraža Unijine politične prednostne naloge za sedemletno obdobje in določa zgornje meje porabe letnega proračuna. Od Lizbonske pogodbe naprej je to pravno zavezujoč dokument, na osnovi katerega se nato sprejema letni proračun. Pogodba o delovanju Unije določa faze in časovne roke proračunskega postopka. Komisija pripravi predlog letnega proračuna na osnovi smernic, ki jih dobi od Parlamenta in Sveta. Svoje stališče o predlogu najprej sprejme Svet, ki ga nato obravnava Parlament. Stališče Sveta lahko Evropski parlament potrdi ali pa sprejme dopolnitve. Ko Parlament predlaga spremembe, pride do t.i. spravnega postopka, kjer se morata Svet in Parlament v 21 dneh sporazumeti o proračunu.