Slovenija iz evropskega proračuna dobi približno dvakrat toliko kot vanj vplača

Občinski odbor SDS Pivka je skupaj z evropsko poslanko Patricijo Šulin v petek, 5. aprila 2019, v Krpanovem domu pripravil evropski večer z naslovom “Od Bruslja do Pivke”. Ob Patriciji Šulin, kandidatki za evropsko poslanko sta o aktualnih temah spregovorila še poslanca državnega zbora Anja Bah Žibert in Zvone Černač.

 

Patricija Šulin je najprej spregovorila o nekaterih uspehih mandata, ki se počasi izteka. Bilo je zelo veliko aktivnosti, v katere je bila poslanka vključena. „Za cilj sem si zadala, da Evropo v smislu delovanja institucij približamo ljudem, kajti ko sem se gibala med našimi volivci, sem opazila, da se jim zdi Bruselj še vedno zelo zelo oddaljen, čeprav se zelo dotika našega vsakdana,“ je dejala.

 

Šulinova je bila polnopravna članica odbora za proračun. Leta 2014 je predvsem področje Pivke in Postojne prizadel močan žledolom. V Evropskem parlamentu je Patricija Šulin sodelovala pri postopkih, ki so Sloveniji zagotovili pomoč iz evropskega sklada za primer naravnih nesreč v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. V okviru istega odbora je bila dejavna v trialogu Parlamenta z Evropskim svetom in Evropsko komisijo. „Poslanci smo dosegli, da je bilo za zaposlovanje mladih, za raziskave in inovacije ter za mala in srednja podjetja namenjenih več sredstev, kot jih je sicer predvidela Komisija,“ je razložila poslanka.

 

Veliko se je ukvarjala z odpravo birokracije, ki mnogokrat predstavlja oviro, ko nekdo želi priti do evropskih sredstev. „Žal je Slovenija te predpise, ki jih predpiše Bruselj, še nadgradila in našim podjetnikom slovenska birokracija povzroča še dodatne težave,“ je dejala in dodala, da je čas, da se postopki poenostavijo, ker preveč dušijo gospodarstvo.

 

Tudi Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu črpanja evropskih sredstev. „V SDS smo bili tisti, ki smo odprli to temo, kaj se dogaja na tem področju. Upam, da se na ministrstvu sedaj, ko smo sprejeli nekatere sklepe, stvari premikajo in bodo naredili korak naprej. Stanje na tem ministrstvu je bilo katastrofalno, nihče ni vedel, kaj kdo počne, vseeno jim je bilo, kaj bo s temi sredstvi, kot da jih Slovenija ne bi potrebovala,“ je bila ogorčena poslanka. Dodala je, da se je vlada Janeza Janše močno zavedala, kaj pomenijo ta sredstva. Ljudi je spomnila, da je v skoraj vsakem kraju bila tabla, ki je označevala, da se je nek projekt izpeljal s pomočjo evropskih sredstev. Takrat se je videl velik premik v razvoju države.

 

Zvonko Černač je najprej spomnil, da ima Slovenija trenutno to srečo, da je bilo lani gospodarstvo zelo uspešno, k temu pa je največ pripomogel izvoz. Zato so bile tudi državne blagajne zelo polne. Opozoril je, da ko so razmere tako ugodne, se mora razmišljati za naprej, ko se bo ta cikel rasti začel ustavljati. Žal se je to že začelo dogajati, sedanja vlada pa tega ne vidi. Seveda morajo ljudje čutiti ugodne razmere, a jih večina ne čuti. Če so se na eni strani dvignile plače in pokojnine, so se na drugi strani občutno povišali stroški na vseh področjih, npr. v vrtcih, domovih za ostarele, komunali.

 

„Mi smo na to opozorili, a opozorila niso zalegla. Glede na to, da imamo fiskalni svet in ustavno pravilo, ki določa, da morajo biti te stvari urejene in uravnotežene, pač ne ostane nič drugega, kot da se vloži postopke presoje tega rebalansa in to bomo tudi naredili,“ je bil odločen poslanec.

 

Patricija Šulin je v nadaljevanju spregovorila o pogledu Evropske komisije na Slovenijo. Dvakrat je že okrcala slovenski proračun, ki je bil poslan v Bruselj. Najprej takoj na začetku nastopa te vlade, ker je bil nerazvojno naravnan in ni bil narejen v skladu s priporočili Komisije. „Mislim, da si Komisija počasi ustvarja neko sliko te nove vlade in najbrž ta slika ni taka, kot bi mi želeli – da bi delala v smer razvoja in blaginje državljanov,“ je poudarila evropska poslanka. Pojasnila je, da Slovenija v skupni evropski proračun v skladu s pravili prispeva 1 % BDP, kar znaša okrog 500 milijonov evrov letno, nazaj pa dobi približno milijardo evrov.

 

„Ta sredstva bi morala Slovenija bolje izkoristiti. Poleg tega so na voljo tudi drugi skladi, iz katerih je možno črpati, med drugim tudi evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija ponovno na repu,“ je izpostavila in nadaljevala, da sredstva, ki ostanejo, potem počrpajo tisti, ki to znajo, ki EU prepričajo, da imajo pripravljene projekte in programe, ki so dodana vrednost tako sami državi kot celotni EU. Kot veliko slabost Slovenije je označila to, da nimamo pokrajin: „Če bi imeli pokrajine, bi lažje prišli do evropskih sredstev in to je želela uvesti takratna prva Janševa vlada.“

 

Evropska poslanka je izrazila tudi ogorčenje in zaskrbljenost nad ravnanjem predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil povabilo, da v Evropskem parlamentu nagovori Evropejce in jim predstavi svojo vizijo Evrope. „Skrbi me, da tudi tisti, ki so ob njem, niso bili v stanju pripraviti nekega pogleda na Evropsko unijo v prihodnosti,“ kar je slab obet za naprej, ko bo leta 2021, če se aktualna vlada do takrat obdrži, Marjan Šarec predsedoval EU.

 

Anja Bah Žibert je spregovorila o pomembnosti evropskih volitev iz vidika varnosti. Migracijski val je označila za velik problem in poudarila, da moramo jasno ločiti med begunci in ekonomskimi migranti, ki so prišli v Evropo po boljši zaslužek in tudi z drugimi nameni, spomnila je na teroristične napade po evropskih mestih. Varnostno vprašanje je označila za velik izziv. „Nekateri dokumenti, ki so bili sprejeti v posameznih državah EU, kot je npr. Marakeška deklaracija, so problem,“ je bila odločna poslanka, ki je prepričana, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane, v Marakeški deklaraciji pa jasno piše, da mora biti zdravstvena pomoč migrantom namenjena nemudoma.

 

„Naši ljudje so v čakalnih vrstah, čakajo po dve leti na operacijo, njim se pa nudi takojšnja pomoč in to na vseh področjih. V šolah naj bi se učitelji poskušali posvetiti njim na način, da se jim omogoča njihov jezik, njihova kultura. To ni integracija!“ Poslanka je spomnila na čas, ko je v Slovenijo prišlo 70 tisoč beguncev iz Bosne, množica se jih je res integrirala, so del naše kulture, delajo, migranti pa tega ne želijo, njihov cilj je pripeljati sem svojo kulturo, zato je pomembno vprašanje v prihodnosti, na kakšen način bomo to reševali. Poudarila je, da ima SDS tukaj jasno stališče, predsednik Janez Janša je v svojem govoru že na začetku velikega migracijskega vala predlagal, da je treba iskati rešitve na območjih, kjer ti ljudje živijo, ne da hodijo sem, da tam vzpostavijo normalno življenje, da se razvijajo.

 

Anja Bah Žibert je strnila, da so evropske volitve izrednega pomena, pomembno je, da Evropska ljudska stranka, ki ima jasne smernice na tem področju, zopet dobi večino predstavnikov, da bo lahko tvorila uspešno Evropsko komisijo in reševala kritična vprašanja, ki so pred nami.

 

Zvonko Černač je komentiral oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki je v stanju miru ocenjena kot zadostna, v stanju vojne pa kot nezadostna. Poslanec ne dvomi, da če bi ljudi še enkrat vprašali, da bi se enako odločili glede vstopa v NATO. „Odgovornost za slovensko vojsko je na tistih, ki so po zakonih in po ustavi najbolj odgovorni,“ je dejal. V zadnjih letih je vladajoča elita očitno zavestno zniževala sredstva za obrambo in preprečila motivacijo mladih, da bi se odločili za ta poklic. Zaskrbljen je, ker pri vrhovnem poveljniku ni zaznal zaskrbljenosti, ker ni predstavil v nekaj točkah, kaj pričakuje, da se spremeni, da se stanje izboljša.

 

Černač je prepričan, da v Sloveniji čutimo neko pomanjkanje odgovornih, sposobnih ljudi na več področjih. Eno izmed teh je po njegovem tudi zdravstvo. „Nobene potrebe ni, da imamo tako stanje. Tudi tisti, ki govorijo, da je problem denar, govorijo zato, da iščejo neke izgovore. Ukrepi, ki so bili na gasilski način sprejeti s strani novega ministra, ne gredo v pravo smer. Bistveno bi izboljšali nivo storitev, sploh na področju družinske medicine, ki se sedaj sesuva. Če bi podelili več koncesij, bi se zadeve hitro uredile,“ je zagotovil Černač.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je apelirala na zbrane, da se volitev udeležujejo v čim večjem številu, ne glede na to, kakšne volitve so: lokalne, parlamentarne, evropske ali referendumi. Spomnila je, da je bila pred petimi leti Slovenija volilna udeležba med najnižjimi v EU. Poudarila je, da je napačna miselnost, da bo nekdo že uredil stvari, ker jih ne bo, sploh pa ne takšna vlada, kot jo imamo sedaj.




Vsi soodločamo o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti

Evropska poslanka Patricija Šulin je bila v četrtek, 28. februarja 2019, gostja pogovora na Radiu Ognjišče.

 

Glede bližnjih volitev v evropski parlament, ki bodo 26. maja, je poudarila, da je evropski parlament edina neposredno voljena institucija Evropske unije in predstavlja več kot 500 milijonov Evropejcev, med katere spadamo tudi Slovenci.

 

»V Evropskem parlamentu se sprejema ogromno zakonodaje, ki ima neposreden vpliv na življenje naših državljank in državljanov, tudi zato je pomembno, da se udeležimo evropskih volitev,« je dejala Šulinova in spomnila na volilno udeležbo na zadnjih volitvah leta 2014, ki je znašala le dobrih 24 %.

 

Ker se Evropa v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi, od migracij, staranja prebivalstva, do brezposelnosti med mladimi in tako naprej, posebno poglavje je odločitev Velike Britanije o izstopu iz povezave, je po mnenju evropske poslanke še toliko bolj pomembno, da se državljanke in državljani Slovenije udeležimo volitev in tako sodelujemo v demokratičnem procesu, soodločamo moramo o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti.

V nadaljevanju je Patricija Šulin izpostavila številne prednosti, ki nam jih prinaša članstvo v evropski skupnosti in se jih večinoma premalo zavedamo. »Evropska unija že 70 let zagotavlja mir, spodbuja blaginjo, tudi rast in zaposlovanje, podpira manj razvite regije, skrbi za pošteno trgovino z drugimi deli sveta, zagotavlja pravice potnikov, veliko je tega. V Evropi je denimo tudi telefoniranje cenejše, EU znižuje bančne stroške in stroške za uporabo kreditnih kartic, skrbi za zdravo hrano, čisto vodo, zrak in še bi lahko naštevali. Vse te prednosti so tudi prednost slovenskih državljanov in državljank,« je dejala in dodala, da se sama že skozi celoten mandat trudi na različne načine informirati volivce o vseh prednostih, ki jih prinaša članstvo v EU.

 

Slovenija je neto prejemnica denarja iz evropskega proračuna, kar pomeni, da prejme več denarja kot vanj vplača. Unija želi z regionalnimi in strukturnimi skladi preprečiti, da bi med regijami nastale prevelike razlike, zato revnejše regije prejmejo podporo, da lahko ohranjajo korak z drugimi. Tudi Slovenija iz omenjenih skladov prejema sredstva za zmanjševanje razvojnega zaostanka. Poleg raziskovanja in zaposlovanja se unija vzpoduja tudi kmetijstvo, razvoj podeželjskih območij, raziskovanja in inovacije.

 

»Če omenim za Goriško območje, iz katerega prihajam, smo na Goriškem veliko število projektov uresničili tako, da so se zanje prejela znatna sredstva iz EU. Če jih nekaj omenim, za obnovo vile Vipolže v Goriških Brdih je EU namenila 11 milijonov evrov, za dvorec Lanthieri v Vipavi smo prejeli dobra dva milijona, ne smemo pa v tem zimskem času pozabiti na smučišče Kanin, ki neposredno zagotavlja kar 70 delovnih mest, ali pa Mednarodno inovacijsko središče HUB Goriške, ki temelji na partnerstvu med univerzami in podjetji, kar bo omogočilo hitrejši pretok znanja v gospodarstvo, za katerega smo v obdobju 2014 – 2020 prejeli kar 97 milijonov evrov,« je izpostavila poslanka. Seveda pa tudi druge občine in pokrajine po Slovenije prejemajo sredstva za različne projekte, tudi zato je obstoj same Evropske unije in članstvo Slovenije v njej posebnega pomena.

 

Patricija Šulin je bila poročevalka Evropskega parlamenta v primeru namenitve sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada za odpravljanje posledic žleda leta 2014. »Gre za pomoč v obliki globalnih nepovratnih sredstev kot dopolnilo javnim ukrepom države prejemnice. S poročilom, za katerega sem bila poročevalka, se je preverilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev sredstev in da se bodo sredstva učinkovito porabila v skladu s predpisi. Če spomnimo je žled poškodoval polovico gozdov, vsako četrto gospodinjstvo pa je takrat ostalo brez električne energije zaradi poškodb električnega omrežja,« je pojasnila evropska poslanka.

 

Na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu so evropski poslanci potrdili mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, ki bo pomembno prispeval k hitrejšemu in učinkovitejšemu ukrepanju v primeru naravnih nesreč, ki so v zadnjem času vedno pogostejše. Cilj nove zakonodaje je pomagati državam članicam tako, da se tudi same hitreje in bolje odzovejo na naravne in druge nesreče. Poslanci pa so z veliko večino izglasovali dodatna sredstva za letala za gašenje požarov, za črpalke z visoko zmogljivostjo in mobilne bolnišnice ter za ekipe za nujno medicinsko pomoč.

 

V zadnjem tednu je odmevalo vprašanje evropske poslanke Patricije Šulin Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. »Na nas se je obrnilo kar nekaj Slovencev, ki so prejeli obvestilo o prekrških, storjenih denimo v Italiji in tudi v Avstriji, ki so bili samo v italijanskem oz. nemškem jeziku, ne pa tudi v slovenskem, kot to določa direktiva EU iz leta 2015, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije vozila,« je pojasnila poslanka, ki je na vse to Evropsko komisijo opozorila in zahtevala pojasnilo, kako nadzoruje izvajanje te direktive in kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno s pravili.