Uspešna podjetja so tudi v Sloveniji

Evropska poslanka poudarja, da nova delovna mesta ustvarja samo rastoče gospodarstvo, zato je temu potrebno posvečati več pozornosti.

 

Slovenska evropska poslanka Patricija Šulin se je 6. maja v Tolminu udeležila evropskega večera. V pogovoru sta sodelovala tudi poslanca državnega zbora Eva Irgl in Danijel Krivec.

 

Pred polno dvorano tolminske knjižnice je poslanka predstavila le nekatere dosežke v mandatu –  zavzemanje za povrnitev škode iz evropskega sklada naravnih nesreč v primeru žledoloma ter zavzemanje za spoštovanje cestnoprometne direktive iz leta 2015, ki določa, da se na primer slovenskemu državljanu, ki ima svoje vozilo registrirano v Republiki Sloveniji, če ta naredi cestnoprometni prekršek v Italiji, obrazloži kazen tako v italijanskem kot tudi v maternem jeziku. Poslanka Šulin je v času svojega mandata med drugim opozorila Evropsko komisijo tudi na razliko v kakovosti hrane v različnih državah članicah Evropske unije.

 

Hkrati pa je evropska poslanka Patricija Šulin izpostavila izjemno stabilno gospodarstvo spodnjega Posočja, ki se je v določeni meri lahko razvilo tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. Posočje je bilo kot del goriške regije upravičeno do 280 milijonov evrov sredstev za kohezijo. Evropska poslanka je na svojem obisku v Posočju obiskala podjetja, ki pišejo zgodbo o uspehu in ki imajo po mnenju Šulin skupne predvsem tri lastnosti: »Vsa tri podjetja vodijo domačini, s srcem v Posočju, torej z namenom, da ostane podjetje v Posočju tudi za to, da imajo domačini zaposlitve, nekateri morda delate v teh podjetjih, in da ne odhajate s podeželja v mesta s trebuhom za kruhom. Drugo je vizija, trdo delo. Kot zadnje pa je pomembno to, da so vsa tri podjetja znala izkoristiti evropska sredstva, ki so nam na voljo. Včasih mislimo, da so samo tujci uspešni, da so uspešna podjetja samo v Nemčiji ali v drugih zahodnih državah. Pa kot vidimo, ni tako.«

Na pogovornem večeru se je evropski poslanki pridružila ravno tako gospa Eva Irgl, dolgoletna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Izpostavila je predvsem potrebo po zavzemanju za človekove pravice, ki so danes na različne načine množično kršene. Največ teh se navezuje na pravosodni sistem (na problematičnost dolžine sodnih postopkov je Slovenijo opozorilo tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice), veliko teh pa tudi na socialna vprašanja (predvsem glede višine pokojnin) in na vprašanja o zdravstvenih postopkih (največ peticij se predloži predvsem zaradi predolgih čakalnih dob). Poslanka Irgl je izpostavila dejstvo, da je v državi veliko upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 300 eurov: »Gre za ljudi, ki so opravili svoje delo pošteno in si zaslužijo pošteno plačilo.« Pomembno vprašanje pa ji predstavlja ravno tako oblikovanje naziva državnega praznika, ki obeležuje vrnitev Primorske k matični domovini. Izpostavlja, da so prizadevanja nekaterih poslancev po menjavi samostalnikov vrnitev in priključitev neprimerna in jih je potrebno obsoditi.

 

Svoje poglede je predstavil tudi nekdanjih bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki je izpostavil pomembnost kvalitetne in strokovne domače politike, da dosegamo evropske standarde razvoja. Izpostavil je potrebo dela preiskovalnih komisij, ki zagotavljajo transparentno delovanje in preiskovanje problematičnih pogodb ali podjetij. Hkrati izpostavlja, da lahko evropska sredstva izjemno pripomorejo h gospodarskemu razvoju, kjer omenja predvsem prizadevanje za obnovitev žičnice na Kaninu in se za pomoč obrača k evropskim poslancem. Poslanec Krivec pa tudi ravno tako kot poslanka Irgl izpostavlja težave upokojencev in prenizke pokojnine, ki ne omogočajo dostojnega preživetja v jeseni življenja. Zato si prizadeva, da bo upokojenec domu za ostarele lahko plačal toliko, kolikor je njegova pokojnina, preostali delež pa bo krila država. Hkrati izpostavlja, da so vse to evropske tematike, ne samo slovenske. Nenazadnje pa pričakuje od Evropske unije, da »ohrani integriteto in poskrbi za varnost svojih državljanov. Lahko pa pričakujemo, kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in od nje zahtevati.«

 

Evropska poslanka Patricija Šulin ob zaključku omizja izpostavila problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Prepričana je, da je eden od vzrokov za slabo črpanje tudi to, da nimamo ustanovljenih regij in občinskih predstavnikov v Bruslju. Vendar pa obstajajo tudi zgodbe o uspehu, katerih del je tudi Posočje: »Kar 600.000 evrov je bilo namenjenih na območju Posočja za razvojni center, potem so bila na voljo sredstva za kadrovske štipendije, energetske sanacije stavb, šol in tudi zdravstvenega doma Tolmin. Pot miru je bila financirana v viši 853.000 evrov. Priložnosti so. Zavzemala se bom za te stvari, ki sem jih sedajle omenila, tudi za to, da bom opozarjala državo in ministrstva, da črpajo ta sredstva.« Kot ostale izzive in prizadevanja evropska poslanka izpostavlja ravno tako večjo varnost evropskega državljana kot tudi zaposlovanje mladih. Izpostavlja pa, da lahko delovna mesta ustvari samo rastoče gospodarstvo, h kateremu lahko močno pripomore tudi evropska kohezijska politika.

tolmin 1 tolmin 2 tolmin 3 tolmin 4




Najnujnejše je ohraniti mir

Evropsko unijo so zelo prizadele ilegalne migracije, pred tem pa gospodarska kriza, zato ostaja pred velikimi izzivi za prihodnje.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin se je 9. maja v Idriji udeležila okrogle mize, ki je bila tudi domače-politično obarvana, saj sta se ji pogovoru pridružila poslanca državnega zbora Žan Mahnič in Danijel Krivec, ki sta skozi večer skušala izpostaviti večje težave slovenske gospodarske, socialne in zdravstvene politike, možnosti za spremembe in pomen evropske politike za njihovo oblikovanje.

 

Poslanca Krivec in Mahnič sta na okrogli mizi izpostavila različne težave, s katerimi se danes soočajo pri sodelovanju in iskanju rešitev z aktualno vlado. Gospod Krivec je izpostavil predvsem težave v sektorjih zdravstva in vojske, ki ju zaposleni zaradi slabih plač in delovnih pogojev hitro zapuščajo. Težavo vidi posledično tudi pri zaščiti slovenskih državljanov, še posebej danes, ko so ilegalna prečkanja v Slovenijo postala dnevna praksa. Z njim se ravno tako strinja poslanec Mahnič, ki obsoja premierjevo neodzivnost glede tako resne situacije, kot so ilegalne migracije. Izpostavlja tudi slabo zunanjo politiko aktualne vlade, ki bi lahko na mnoge načine Sloveniji omogočila gospodarski razvoj in tudi boljšo mednarodno zaščito. Vendar hkrati poudarja, si kljub vsem mednarodnim (še posebej evropskim) političnim dejavnikom moramo še vedno prizadevati za samostojne, močne nacionalne države v Evropski uniji ter ne za federacijo, h kateri težijo nekateri.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je k besedam svojih kolegov dodala še pomen aktivnega delovanja domače vlade za uspešno delovanje in predstavljanje Slovenije v Evropski uniji ter hkrati izpostavila potrebo po večjih varnostnih ukrepih za zaščito slovenskih in evropskih državljanov. Kot je nadaljevala, nam Evropska unija ne omogoča le varnosti, temveč tudi gospodarski razvoj: »Slovenija dobi od Evropske unije ogromno: ne samo prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev. Stopila je na skupni trg 500 milijonov ljudi, zato so lahko naša podjetja bolj konkurenčna, proizvodi se lahko prodajajo po bolj konkurenčni ceni. Denimo na področju izvoza: ta se je od leta 2004 do 2018 povečal s 5,4 milijard evrov na 38 milijard. Dvig je bil ravno tako na področju tujih investicij: te so s 5,4 milijard evrov poskočile na 32 milijard.« Evropska poslanka Šulin hkrati dodaja, da Evropska unija »ni popolna, ima pomanjkljivosti in o njih se moramo pogovarjati. Nedvomno pa so v teh zadnjih letih Evropsko unijo najbolj prizadele ilegalne migracije, pred tem gospodarska kriza, zato je ta pred velikimi izzivi,« in poudarila, da je pri tem najnujnejše ohraniti mir.

 

Patricija Šulin je izpostavila dobre prakse črpanja evropskih sredstev, ki jih lahko najdemo tudi na območju Idrije. Za kraj pa je predvsem pomembno ohranjanje in promocija klekljarstva, ki ima v Evropi in v svetu že dobro ime. Klekljarke so na povabilo evropske poslanke Šulin v Evropskem parlamentu en teden svoja ročna dela tudi razstavljale in tako Evropski uniji predstavile ponos slovenske kulturne dediščine. Šulinova je ravno tako izpostavila pomen kmetijstva, ki je pomembna panoga tudi na Idrijskem. Evropski poslanci so se zavzeli za to, da se ta sredstva v naslednjem finančnem okvirju za obdobje 2021-2027 ne zmanjšajo. Kot pravi okvir še ni bil sprejet, vendar upa, da se bodo sredstva ohranila v dosedanji višini.




Patricija Šulin obiskala številka regijska srečanja članov SDS

Evropska poslanka Patricija Šulin je v preteklih tednih obiskala regijska srečanja članov in simpatizerjev Slovenske demokratske stranke.

V petek, 12. aprila je bilo srečanje v Šempasu na Goriškem. Patricija Šulin je zbranim spregovorila o evropskih temah, med drugim pa je poudarila: „Če bom izvoljena, bom zagotovo še naprej branila vaše interese, se zavzemala za vaše pravice in svoboščine. Na to bom venomer opozarjala. Pometanje pod preprogo, ko nisi smel govoriti, to se je dogajalo v nekih drugih časih. Hvala Bogu živimo v demokraciji, ki je v Sloveniji šele v nekakem razvoju, vendar, kot je rekel marsikdo, ne poznamo boljšega sistema, kot je demokracija. Ni idealen, veliko pa še moramo storiti na tem področju.“ Ob koncu je se je zbranim zahvalila za podporo, še posebej pa tudi možu in sinu, saj gre za zahtevno in odgovorno poslanstvo, ki terja celega človeka in brez podpore najbližjih ji to ne bi uspevalo. Vse skupaj je povabila na volitve 26. maja, ko bo SDS ponovno zmagovalka evropskih volitev.

Naslednji dan v soboto so se člani Primorske regije zbrali pri Novakovem mlinu reki Reki na Ilirskobistriškem. V nagovoru je bila zelo kritična do zadnjih dveh vlad, ki sta v tej finančni perspektivi uspeli pridobiti le 18 % evropskih sredstev: „Denar bo ostal v Bruslju in počrpali ga bodo tisti, ki ga znajo počrpati. Krivda je na naših ministrstvih, ki ne pripravijo projektov dovolj zgodaj ali pa jih sploh ne pripravijo, da bi jih poslali v Bruselj. Ti projekti bi morali biti dodana vrednost za državo in Evropsko unijo.“ Spomnila je na leto 2012, ko je vodenje vlade prevzel Janez Janša in sprožil delovno obvezo na ministrstvih, da se projekti pripravijo tako, da se evropski milijoni uspešno počrpajo. Eno od ministrstev, ki je počrpalo največ denarja, je vodil Zvone Černač.

Patricija Šulin se je preko odbora za promet in turizem veliko ukvarjala tudi s kulturno dediščino: „Naša kulturna dediščina je del nas samih, je del naše identitete in to moramo ohraniti tudi za naše mlade, za naše prihodnje rodove,“ je dejala in zaključila s povabilom na evropske volitve 26. maja.

 

V sredo, 24. aprila, je v ljubljanskem hotelu Slon potekalo druženje ljubljanskega odbora Slovenske demokratske stranke. Patricija Šulin je skupaj z ostalimi kandidati SDS za prihajajoče volitve v Evropski parlament izpostavila predvsem pomen sodelovanja in skrb za prihodnost. Rodnost mora biti prvenčna skrb tako evropske kot tudi slovenske politike. V nadaljevanju je Šulin ravno tako izpostavila svoje delo v evropskem odboru za proračun, v sklopu katerega se je med pogajanji zavzemala za „več denarja glede odprave brezposelnosti mladih, za raziskave in razvoj, več denarja za mala in srednja podjetja kot tudi za to, da se ne bi zmanjševala sredstva za kmetijstvo in kohezijo. In to sem z ostalimi kolegi poslanci kar v treh evropskih proračunih tudi dosegla. Ta denar bo še kako prišel prav tudi naši državi, vendar pa bo morala znati pravilno tudi črpati in koristiti. Žal preveliko krat ugotavljam, da se v Sloveniji evropska sredstva preslabo črpajo in v tej finančni perspektivi, ki se naslednje leto zaključuje, je bilo s strani Slovenije žal izkoriščenih slabih 20%.“ Hkrati je izpostavila, da imajo tu pomembno vlogo predvsem državni organi, natančneje pristojna ministrstva, da „pripravijo take programe, ki jih potem Evropska komisija oceni kot tiste, ki pomenijo dodano vrednost tako za Slovenijo kot tudi Evropsko unijo. V naslednji finančni perspektivi nas čaka približno toliko denarja kot v tej,“ je še poudarila evropska poslanka Patricija Šulin.

V petek, 26. aprila, je potekalo v Brežicah srečanje za člane iz Posavja. Patricija Šuin je poudarila, da si je na začetku mandata zadala cilj, da bo prirejala evropske večere in tako približala Bruselj domačim ljudem, ki se jim zdi, da je daleč. „Bila sem tudi v Krškem, kjer sem si ogledala leskovški grad in videla, kako pred našimi očmi razpada pomembna kulturna dediščina. Do danes vlada ni naredila ničesar.“

Šulinova je rekla, da je v Evropskem parlamentu med drugim delovala v Odboru za proračun, kjer so skupaj s kolegi uspeli, da se je znotraj letnih proračunov doseglo to, da so se sredstva razdelila na različne postavke. Dodala je, da podpira evropsko vojsko, saj se zavzema, da bi Evropa bolje varovala svoje zunanje meje. Svojo željo na udeležbo na volitvah je Šulinova naslovila predvsem na mlade.

 

27. aprila je evropska poslanka na Šmarjetni gori nad Kranjem obiskala srečanje Gorenjske regije. Spomnila je na bližnji datum 1. maj, ko praznujemo 15. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. „To se je slavnostno zgodilo prav v Novi Gorici na trgu Evropa na meji s sosednjo Italijo. V tleh je krog, ki ga je polovica na slovenskem ozemlju in polovica na italijanskem in označuje ta dogodek,“ je dejala in ljudi povabila k ogledu te znamenitosti.

Spomnila je na čas, ko je med državama še bila državna meja. Vesela je, da danes meje ni več in si je mladi ne znajo niti več predstavljati. „Evropska unija tako tako nam kot predvsem mladim nudi ogromno priložnosti, ki jih mladi znajo izkoristiti. Imamo prost pretok ljudi, kapitala in blaga. To ponuja ne samo Sloveniji ampak vsem državam, ki so vključene v EU, ogromno možnosti,“ je poudarila in ob tem dodala, da so bili zaradi vseh teh ugodnosti prav mladi tisti, ki so bili najbolj razočarani nad odločitvijo referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije.

 

V nedeljo, 28. aprila, pa se je Patricija Šulin udeležila še zadnjih dveh regijskih srečanj, Savinjsko-Šaleške v Braslovčah in Celjske regije v Žičah. Tudi tukaj je izpostavila problematiko črpanja evropskih sredstev, spregovorila o svojem preteklem delu in izpostavila nekatere dosežke. Svoje misli pa je zaključila v stilu slogana, s katero skupna lista SDS + SLS nastopa na tokratnih volitvah: „Skupaj smo močnejši še kako drži, saj lahko le s skupnimi močmi in z visoko udeležbo na evropskih volitvah dosežemo zmagovit rezultat za Slovenijo.“

Celjska 22 Celjska 23 gorenjska 2 gorenjska 4 gorenjska_šuli gorenjska_šulin 2 LJ regija_20190423_1 LJ regija_20190423_3 LJ regija_20190423_13 LJ regija_20190423_22 LJ regija_20190423_34 LJ regija_20190423_42 LJ regija_20190423_44 LJ regija_20190423_45 LJ regija_20190423_46 Posavska regija_20190426_17 Posavska regija_20190426_17A Posavska regija_20190426_17D Posavska regija_20190426_21 SAŠA regija MZ (4) SAŠA regija MZ (5) SAŠA regija MZ (7) SAŠA regija MZ (9) SAŠA regija MZ (10) Srečanje Goriške regije SDS_20190412_4 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_16 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_17 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_21 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_24 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_26 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_29 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_30 Srečanje Goriške regije SDS_20190412_32 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_2 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_3 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_5 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_6 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_10 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_12 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_14 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_16 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_18 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_20 Srečanje Primorske regije SDS_20190413_22




Varnost je v Evropi glavna skrb Evropejcev

Evropska poslanska Patricija Šulin je na političnem soočenju v Kopru za prihajajoče evropske volitve izpostavila svoja predhodna in prihodnja prizadevanja za boljše varovanje državljanov na način, da »Evropska unija poskrbi za svoje zunanje meje in ne postavlja notranjih.« Hkrati je poudarila, da ne smemo pozabiti na mlade in starostnike ter na problematično delitev med vzhodno in zahodno Evropo. Nenazadnje bo svoja prizadevanja v morebitnem ponovnem evropskem mandatu usmerila v še večji boj proti korupciji tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji.

Glede varnostih ukrepov evropska poslanka Šulin predlaga predvsem okrepitev evropskih varnostnih služb, kot je na primer Frontex, na način povečanja sredstev za urejanje ilegalnih migracij. »Zakonodaja je v Evropski uniji zelo jasna – vse ilegalne migrante bo potrebno vrniti tja, od koder so prišli. Več se bo moralo narediti tudi na področjih, kjer so vojne. Potrebno je ustvariti takšno klimo, da bodo ti ljudje ostajali doma in ne prihajali v Evropo,« je izpostavila. Svoja strinjanja je izrazila tudi glede ustanovitve »evropske vojske«, ki »ne bo nadomestila tistih v državah članicah, vendar bo v pomoč pri usklajevanju v obrambne namene. Varnost je v Evropi glavna skrb Evropejcev,« je poudarila evropska poslanka.

Patricija Šulin je na področju mladih ravno tako izpostavila izjemno uspešen program Erasmus+, ki jim omogoča večmesečno izobraževanje in usposabljanje v drugih evropskih državah. Evropska poslanka pozdravlja rezultat nove finančne perspektive, ki bo programu Erasmus+ namenila kar trikrat več sredstev kot v dosedanji finančni perspektivi do leta 2021, natančneje kar 45 milijard evrov. »Mladim je danes na voljo Evropska unija v smislu prostega pretoka kapitala, ljudi, blaga in storitev. Mladi to cenijo, znajo to priložnost izkoristiti. Hkrati je pomembno, da Evropska unija naredi več tudi na družinski politiki, kajti Evropa je stara dama, rodnost je na nizki ravni in morala bo hitro priskočiti na pomoč vsem državam članicam,« je še dejala Patricija Šulin.




Slovenija iz evropskega proračuna dobi približno dvakrat toliko kot vanj vplača

Občinski odbor SDS Pivka je skupaj z evropsko poslanko Patricijo Šulin v petek, 5. aprila 2019, v Krpanovem domu pripravil evropski večer z naslovom “Od Bruslja do Pivke”. Ob Patriciji Šulin, kandidatki za evropsko poslanko sta o aktualnih temah spregovorila še poslanca državnega zbora Anja Bah Žibert in Zvone Černač.

 

Patricija Šulin je najprej spregovorila o nekaterih uspehih mandata, ki se počasi izteka. Bilo je zelo veliko aktivnosti, v katere je bila poslanka vključena. „Za cilj sem si zadala, da Evropo v smislu delovanja institucij približamo ljudem, kajti ko sem se gibala med našimi volivci, sem opazila, da se jim zdi Bruselj še vedno zelo zelo oddaljen, čeprav se zelo dotika našega vsakdana,“ je dejala.

 

Šulinova je bila polnopravna članica odbora za proračun. Leta 2014 je predvsem področje Pivke in Postojne prizadel močan žledolom. V Evropskem parlamentu je Patricija Šulin sodelovala pri postopkih, ki so Sloveniji zagotovili pomoč iz evropskega sklada za primer naravnih nesreč v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. V okviru istega odbora je bila dejavna v trialogu Parlamenta z Evropskim svetom in Evropsko komisijo. „Poslanci smo dosegli, da je bilo za zaposlovanje mladih, za raziskave in inovacije ter za mala in srednja podjetja namenjenih več sredstev, kot jih je sicer predvidela Komisija,“ je razložila poslanka.

 

Veliko se je ukvarjala z odpravo birokracije, ki mnogokrat predstavlja oviro, ko nekdo želi priti do evropskih sredstev. „Žal je Slovenija te predpise, ki jih predpiše Bruselj, še nadgradila in našim podjetnikom slovenska birokracija povzroča še dodatne težave,“ je dejala in dodala, da je čas, da se postopki poenostavijo, ker preveč dušijo gospodarstvo.

 

Tudi Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu črpanja evropskih sredstev. „V SDS smo bili tisti, ki smo odprli to temo, kaj se dogaja na tem področju. Upam, da se na ministrstvu sedaj, ko smo sprejeli nekatere sklepe, stvari premikajo in bodo naredili korak naprej. Stanje na tem ministrstvu je bilo katastrofalno, nihče ni vedel, kaj kdo počne, vseeno jim je bilo, kaj bo s temi sredstvi, kot da jih Slovenija ne bi potrebovala,“ je bila ogorčena poslanka. Dodala je, da se je vlada Janeza Janše močno zavedala, kaj pomenijo ta sredstva. Ljudi je spomnila, da je v skoraj vsakem kraju bila tabla, ki je označevala, da se je nek projekt izpeljal s pomočjo evropskih sredstev. Takrat se je videl velik premik v razvoju države.

 

Zvonko Černač je najprej spomnil, da ima Slovenija trenutno to srečo, da je bilo lani gospodarstvo zelo uspešno, k temu pa je največ pripomogel izvoz. Zato so bile tudi državne blagajne zelo polne. Opozoril je, da ko so razmere tako ugodne, se mora razmišljati za naprej, ko se bo ta cikel rasti začel ustavljati. Žal se je to že začelo dogajati, sedanja vlada pa tega ne vidi. Seveda morajo ljudje čutiti ugodne razmere, a jih večina ne čuti. Če so se na eni strani dvignile plače in pokojnine, so se na drugi strani občutno povišali stroški na vseh področjih, npr. v vrtcih, domovih za ostarele, komunali.

 

„Mi smo na to opozorili, a opozorila niso zalegla. Glede na to, da imamo fiskalni svet in ustavno pravilo, ki določa, da morajo biti te stvari urejene in uravnotežene, pač ne ostane nič drugega, kot da se vloži postopke presoje tega rebalansa in to bomo tudi naredili,“ je bil odločen poslanec.

 

Patricija Šulin je v nadaljevanju spregovorila o pogledu Evropske komisije na Slovenijo. Dvakrat je že okrcala slovenski proračun, ki je bil poslan v Bruselj. Najprej takoj na začetku nastopa te vlade, ker je bil nerazvojno naravnan in ni bil narejen v skladu s priporočili Komisije. „Mislim, da si Komisija počasi ustvarja neko sliko te nove vlade in najbrž ta slika ni taka, kot bi mi želeli – da bi delala v smer razvoja in blaginje državljanov,“ je poudarila evropska poslanka. Pojasnila je, da Slovenija v skupni evropski proračun v skladu s pravili prispeva 1 % BDP, kar znaša okrog 500 milijonov evrov letno, nazaj pa dobi približno milijardo evrov.

 

„Ta sredstva bi morala Slovenija bolje izkoristiti. Poleg tega so na voljo tudi drugi skladi, iz katerih je možno črpati, med drugim tudi evropski sklad za strateške naložbe, kjer je Slovenija ponovno na repu,“ je izpostavila in nadaljevala, da sredstva, ki ostanejo, potem počrpajo tisti, ki to znajo, ki EU prepričajo, da imajo pripravljene projekte in programe, ki so dodana vrednost tako sami državi kot celotni EU. Kot veliko slabost Slovenije je označila to, da nimamo pokrajin: „Če bi imeli pokrajine, bi lažje prišli do evropskih sredstev in to je želela uvesti takratna prva Janševa vlada.“

 

Evropska poslanka je izrazila tudi ogorčenje in zaskrbljenost nad ravnanjem predsednika slovenske vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil povabilo, da v Evropskem parlamentu nagovori Evropejce in jim predstavi svojo vizijo Evrope. „Skrbi me, da tudi tisti, ki so ob njem, niso bili v stanju pripraviti nekega pogleda na Evropsko unijo v prihodnosti,“ kar je slab obet za naprej, ko bo leta 2021, če se aktualna vlada do takrat obdrži, Marjan Šarec predsedoval EU.

 

Anja Bah Žibert je spregovorila o pomembnosti evropskih volitev iz vidika varnosti. Migracijski val je označila za velik problem in poudarila, da moramo jasno ločiti med begunci in ekonomskimi migranti, ki so prišli v Evropo po boljši zaslužek in tudi z drugimi nameni, spomnila je na teroristične napade po evropskih mestih. Varnostno vprašanje je označila za velik izziv. „Nekateri dokumenti, ki so bili sprejeti v posameznih državah EU, kot je npr. Marakeška deklaracija, so problem,“ je bila odločna poslanka, ki je prepričana, da mora država najprej poskrbeti za svoje državljane, v Marakeški deklaraciji pa jasno piše, da mora biti zdravstvena pomoč migrantom namenjena nemudoma.

 

„Naši ljudje so v čakalnih vrstah, čakajo po dve leti na operacijo, njim se pa nudi takojšnja pomoč in to na vseh področjih. V šolah naj bi se učitelji poskušali posvetiti njim na način, da se jim omogoča njihov jezik, njihova kultura. To ni integracija!“ Poslanka je spomnila na čas, ko je v Slovenijo prišlo 70 tisoč beguncev iz Bosne, množica se jih je res integrirala, so del naše kulture, delajo, migranti pa tega ne želijo, njihov cilj je pripeljati sem svojo kulturo, zato je pomembno vprašanje v prihodnosti, na kakšen način bomo to reševali. Poudarila je, da ima SDS tukaj jasno stališče, predsednik Janez Janša je v svojem govoru že na začetku velikega migracijskega vala predlagal, da je treba iskati rešitve na območjih, kjer ti ljudje živijo, ne da hodijo sem, da tam vzpostavijo normalno življenje, da se razvijajo.

 

Anja Bah Žibert je strnila, da so evropske volitve izrednega pomena, pomembno je, da Evropska ljudska stranka, ki ima jasne smernice na tem področju, zopet dobi večino predstavnikov, da bo lahko tvorila uspešno Evropsko komisijo in reševala kritična vprašanja, ki so pred nami.

 

Zvonko Černač je komentiral oceno pripravljenosti Slovenske vojske, ki je v stanju miru ocenjena kot zadostna, v stanju vojne pa kot nezadostna. Poslanec ne dvomi, da če bi ljudi še enkrat vprašali, da bi se enako odločili glede vstopa v NATO. „Odgovornost za slovensko vojsko je na tistih, ki so po zakonih in po ustavi najbolj odgovorni,“ je dejal. V zadnjih letih je vladajoča elita očitno zavestno zniževala sredstva za obrambo in preprečila motivacijo mladih, da bi se odločili za ta poklic. Zaskrbljen je, ker pri vrhovnem poveljniku ni zaznal zaskrbljenosti, ker ni predstavil v nekaj točkah, kaj pričakuje, da se spremeni, da se stanje izboljša.

 

Černač je prepričan, da v Sloveniji čutimo neko pomanjkanje odgovornih, sposobnih ljudi na več področjih. Eno izmed teh je po njegovem tudi zdravstvo. „Nobene potrebe ni, da imamo tako stanje. Tudi tisti, ki govorijo, da je problem denar, govorijo zato, da iščejo neke izgovore. Ukrepi, ki so bili na gasilski način sprejeti s strani novega ministra, ne gredo v pravo smer. Bistveno bi izboljšali nivo storitev, sploh na področju družinske medicine, ki se sedaj sesuva. Če bi podelili več koncesij, bi se zadeve hitro uredile,“ je zagotovil Černač.

 

Evropska poslanka Patricija Šulin je apelirala na zbrane, da se volitev udeležujejo v čim večjem številu, ne glede na to, kakšne volitve so: lokalne, parlamentarne, evropske ali referendumi. Spomnila je, da je bila pred petimi leti Slovenija volilna udeležba med najnižjimi v EU. Poudarila je, da je napačna miselnost, da bo nekdo že uredil stvari, ker jih ne bo, sploh pa ne takšna vlada, kot jo imamo sedaj.




Patricija Šulin z mladimi o informacijski varnosti v današnjem času

Evropska poslanka Patricija Šulin se je ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu srečala z dijaki in študenti iz Štajerske in Prekmurja, ki v okviru televizije AS iz Murske Sobote sodelujejo v evropskem projektu »Young EU voices« z namenom promoviranja udeležbe na evropskih volitvah 26. maja. Spregovorili so o pomembnosti informacijske varnosti v današnjem času.

Šulinova je prepričana, da je dandanes, ko ima že skoraj vsak posameznik odprt profil na kakšnem od socialnih omrežjih, na katerih razpolaga s svojimi osebnimi podatki in kar je lahko v primeru slabe zaščite videno tretjim osebam, učinkovito varstvo osebnih podatkov še toliko pomembnejše. »V Evropski uniji smo v preteklosti sprejeli nekatere direktive in uredbe, s katerimi smo varovanje osebnih podatkov dvignili na visoko raven. Ker se pa svetovni splet ter digitalizacija vsak dan razvija in širi, to zahteva tudi budno spremljanje ter prilagajanje na področju zakonodaje,« je jasna evropska poslanka.

Patricija Šulin tudi opozarja, da nas veliko dela še čaka na preventivi ter ozaveščanje državljank in državljanov. »Nekatere oblike kaznivih dejanj, ki so storjena na spletu in ki vključujejo zlorabo identitete, lažno predstavljanje ter finančne goljufije, so povezane z zlorabo zaupanja, kar pa je posledica premajhne previdnosti pri razpolaganju z osebnimi podatki na svetovnem spletu. Zato je potrebno še veliko delati na osveščenosti posameznikov o razpolaganju s svojimi podatki na spletu, tako pri socialnih medijih kot tudi pri opravljanju nakupov,« je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Evropske poslanke in poslanci so na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu z veliko večino sprejeli listino o kibernetski varnosti. Gre za oblikovanje prve evropske sheme potrjevanja, ki zagotavlja, da so kibernetski produkti, procesi in storitve v EU v skladu s standardi kibernetske varnosti. Predlog Komisije med drugim prinaša krepitev vloge Evropske agencije za varnost omrežij in informacij, ker je kibernetska varnost vsekakor čezmejno vprašanje in je ustrezen bolj evropski pristop.




Evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost

V Strasbourgu je med 11. in 14. marcem 2019 potekalo prvo marčevsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem se je evropska poslanka Patricija Šulin med drugim dotaknila vprašanja Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami, proračuna EU za leto 2020, Evropskega denarnega sklada ter glasovanja za omejitev vpliva brexita brez dogovora.

Poslanka Šulinova je že pred časom Evropsko komisijo opozorila na neuporabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Gre za kršenje direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. »Od Evropske komisije sem tako zahtevala pojasnilo kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji,« je dejala.

 

»Varnost, boj proti brezposelnosti mladih, Erasmus+, sredstva za soočanje s problemi povezanimi s staranjem evropskega prebivalstva ter razvoj, inovacije in gospodarska rast,« pa so vidiki, ki po mnenju Patricije Šulin v letnem proračunu 2020 potrebujejo še posebno pozornost. Prost pretok ljudi znotraj EU je odvisen od kakovostnega varovanja zunanjih evropskih meja, zato je ključno zagotoviti zadostna sredstva za delovanje vseh evropskih agencij, aktivnih na področju varnosti. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva za kibernetsko varnost in boj proti dezinformiranju.

 

V januarju smo obeležili 20 obletnico uvedbe evra, ki se je izkazal kot branik gospodarske stabilnosti v Evropski uniji. »Vendar evro ne sme biti cilj sam po sebi, temveč je sredstvo za blaginjo in večjo zaposlenost naših državljanov. Kljub temu, da je evro države članice zavaroval pred hujšimi učinki zadnje finančne in gospodarske krize, so se pokazale tudi pomanjkljivosti, zato moramo poglobiti Evropsko monetarno unijo, da bo postala še močnejši motor blaginje za vse države članice,« je prepričana Šulinova, zato podpira preoblikovanje Evropskega mehanizma za stabilnost, ki zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam evroobmočja v finančnih težavah, v Evropski denarni sklad, saj bomo s tem okrepili zaupanje v bančni sistem, izboljšali učinkovitost odločanja ter v prihodnosti omogočili razvoj novih finančnih instrumentov, ki bodo dopolnjevali druge instrumente.

 

Na plenarnem zasedanju so poslanci glasovali tudi za omejitev vpliva brexita brez dogovora. »Da bi zagotovili kar najmanj motenj v primeru brexita brez dogovora, smo glasovali o svežnju omilitvenih ukrepov pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta EU je Evropska komisija predlagala nujne ukrepe za ublažitev posledic odhoda Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma,« je še dejala slovenska poslanka Patricija Šulin.