skrb

Z dobrim večletnim finančnim okvirom do boljših rezultatov v EU

Ena pomembnejših tematik, ki je visoko na dnevnem redu Evropskega parlamenta, Komisije in Evropskega sveta, je vprašanje prihodnjega večletnega okvira oziroma določitve celotnega zneska ter zneskov po posameznih področjih dejavnosti, ki jih Evropska unija v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti. Sedanji večletni finančni okvir, katerega začetek sega v leto 2014, se bo v letu 2020 zaključil, zato po letu 2020 potrebujemo dober večletni finančni okvir s katerim bomo poenostavili sprejemanje letnih evropskih proračunov, zagotovili proračunsko disciplino ter predvidljivost finančnih sredstev EU.

 

Pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira moramo vedno imeti pred očmi državljanke in državljane, še posebej moramo biti odgovorni do mlajših generacij. Pri tem je potrebno izhajati iz izkušenj s sedanjim večletnim finančnim okvirom, ki je največje pomanjkljivosti pokazal takrat, ko smo morali zagotoviti sredstva, da smo se lahko soočili z vrsto resnih kriz in izzivov ter da smo lahko financirali nove politične prednostne naloge. Ob tem se je raven sedanjega večletnega finančnega okvira izkazala kot prenizka in nezadostna, da bi izpolnili dejanske potrebe in politične ambicije Evropske unije. Povečanje obsega prednostnih nalog, izstop Združenega kraljestva ter dosedanje izkušnje s sedanjim večletnim finančnim okvirom, nam narekujejo, da če želimo biti kos vsem izzivom v prihodnosti, potrebujemo večji proračun Unije. Zato bo potrebno pri financiranju proračuna poleg nacionalnih prispevkov na podlagi bruto nacionalnega dohodka vsekakor narediti tudi korak naprej pri reformi sistema virov lastnih sredstev. S tem bomo zagotovili predvidljivost, stabilnost in zaupanje državljank in državljanov. Evropska komisija ocenjuje, da bo potrebno izpad prihodkov zaradi izstopa Združenega kraljestva polovico kriti s prihranki v obstoječi proračunski strukturi z zmanjšanjem obstoječih programov, medtem ko bi bilo treba drugo polovico dopolniti s svežim denarjem.

 

V prihodnjem večletnem finančnem okviru, ki ga moramo sprejeti še v tem mandatu, moramo imeti jasna stališča glede prihodnjih prednostnih nalog Evropske unije. Pri tem pa odhod Združenega kraljestva iz EU, ki bo zagotovo vplival na finančni del prihodnjega večletnega finančnega okvira, ne sme vplivati na politične prioritete v evropskem proračunu. Zaposlovanje, konkurenčnost, trgovina, inovacije, digitalizacija, kohezijska politika, obramba in varnost, nadzor meja in migracije, sosedska politika, kmetijstvo in podnebne spremembe so glavni izzivi in ključne prioritete, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. Vsa ta področja potrebujejo ustrezno financiranje. Prihodnji večletni finančni okvir mora slediti ambicijam Evropske unije. Glede na pretekle izkušnje ter na aktualne geopolitične razmere, si v Odboru za proračun še posebej prizadevam za poseben razdelek, ki naj bo namenjen za obrambo in varnost.

 

Evropske poslanke in poslanci smo si enotni, da je še ogromno rezerve pri večji prožnosti v večletnem finančnem okviru. V preteklosti smo bili priča številnim nepredvidljivim okoliščinam, kjer pa so se največje razpoke pokazale ravno v hitrosti odzivanja. V kolikor bi imeli prožnejši proračun z dovolj veliko posebno rezervo, ki bi jo lahko v primeru kriz nemudoma uporabili, bi bil tudi odziv Evropske unije hitrejši in učinkovitejši. V tej luči bi morali omogočiti, da se vsa zapadla proračunska sredstva brez omejitev prenašajo v naslednja proračunska leta, ki bi jih nato lahko uporabili v namene, ki bi bili v tistem trenutku pomembni.

 

Na eni strani imamo želje in načrte Evropske komisije, ki bo v naslednjih mesecih predstavila predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira, na drugi strani pa politično realnost v državah članicah. Ker je potrebno soglasje 27 držav članic EU, bomo v tem procesu morali pokazati veliko mero odgovornosti in prilagodljivosti, da bomo lahko dosegli dober kompromis ter s tem pokazali, da je Evropska unija kljub odhodu Združenega kraljestva, ki je z vplačanimi 16 milijardami na leto drugi največji neto plačnik v EU, še vedno operativna in sposobna učinkovitega odziva na vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti.